A najprej bodo morali med 28. aprilom in 4. majem na Južnem Tirolskem priti do prvega ali drugega mesta, ki vodita med elito z letošnjega SP divizije I (skupina A). Teoretično bodo najmočnejši tekmeci prireditelji Italijani ter Madžari, v skupini so še Korejci, Japonci in Romuni.
Zgodovina slovenskih nastopov na velikih hokejskih tekmovanjih je pestra. Od leta 2001, ko je Slovenija prvič prišla med najboljše na svetu v elitno skupino, so sledili številni vzponi in padci.
Slovenija je bila vseskozi razpeta na poti med elito in drugo ligo; od tistega že kar precej oddaljenega leta 2001 je na elitnem SP igrala skupno desetkrat. Na drugoligaških SP pa bo prihajajoči nastop pri zahodnih sosedih enajsti po letu 2001.
Slovenski ljubitelji hokeja so se tako že navadili, da reprezentanca igra po sistemu gor - dol. Prvič se je v elitni konkurenci Slovenija znašla leta 2002 na Švedskem, potem ko si je uvrstitev med najboljše priborila doma leto prej. Sledile pa so selitve. Leta 2003 na Finskem so Slovenci prvič izpadli, a se nato tudi takoj vrnili z uspehom na drugoligaškem tekmovanju na Poljskem v Gdansku.
Vrnitev je bila takrat hitra in je zdržala dve leti, saj so se Slovenci leta 2005 v Avstriji, ko so igrali v Innsbrucku, obdržali med elito, od koder pa so spet izpadli leta 2006 v Latviji.
Nov uspešen projekt reševanja je bilo domače drugoligaško prvenstvo 2007 v Ljubljani, po katerem so leta 2008 slovenski hokejisti nastopili na elitnem SP v Kanadi v Halifaxu, a se spet takoj poslovili. Naslednje leto pa so prvič ostali med drugoligaši, saj je bila Slovenija v Litvi le druga, zato pa je bilo drugače leta 2010, spet doma v Ljubljani: s prvim mestom si je slovenska vrsta spet zagotovila nastop med najboljšimi leta 2011 na Slovaškem.
A je spet sledila takojšnja pot nazaj navzdol, naslednje leto pa novo domače prvenstvo, spet uspešno: s prvim mestom v Ljubljani 2012 se je odprla pot na SP 2013 na Švedskem - od tam pa nova selitev navzdol.
Leta 2014 je bilo SP divizije I v Južni Koreji, prineslo je prvo mesto in s tem nastop na elitnem SP na Češkem. V Ostravi 2015 so Slovenci pristali na zadnjem mestu in tako je Slovenija leta 2016 spet pristala med drugoligaši, te konkurence so se potem slovenski igralci za eno leto rešili v Katovicah.
V Parizu 2017 je Slovenija po neprepričljivih predstavah v predtekmovanju končala na zadnjem mestu in se spet preselila med drugoligaše. Na naslednje druženje z elito je nato čakala kar šest let.
V Budimpešti 2018 je bil namreč razplet nesrečen; po uvodnih slabih nastopih je imela pred koncem Slovenija povsem realne možnosti za napredovanje, toda poraz z Italijo po rednem delu je pomenil, da so Slovenci ostali na tej ravni tekmovanja. Na prvenstvu v Kazahstanu 2019 je le četrto mesto pomenilo, da je Slovenija podaljšala bivanje v tej skupini.
Izkazalo se je, da je bilo bivanje tam daljše, kot so si Slovenci želeli. Zaradi koronavirusa se je vse skupaj zavleklo na tri leta, saj je Ljubljana šele v tretjem poskusu tudi izvedla svoje SP, a je čakanje nazadnje leta 2022 le prineslo tako želeno selitev v elitni razred. Slovenija je takrat osvojila prvo mesto pred Madžarsko in si zagotovila vozovnico za Latvijo.
Lani so tako Slovenci nastopili v družbi najboljših v Rigi, vendar so končali brez zmage na zadnjem mestu v predtekmovanju in se tako poslovili od elite. Bili so blizu vsaj kakšni zmagi, tesno, vsakič le za gol, so izgubili s Slovaško, Kazahstanom, Latvijo in Norveško, kar pa je bilo nazadnje premalo za obstanek.
A poleg nastopov na SP in opisanih nihanj ima Slovenija v nedavni hokejski zgodovini še eno pomembno poglavje. To so nastopi na OI - Slovenija se je, za marsikoga kar nekoliko presenetljivo, dvakrat zaporedoma uvrstila na igre.
Nato se je izkazala tudi na tekmovanju v Sočiju 2014 in Pyeongchangu 2018, niz pa se je končal pred Pekingom 2022, saj so bili Slovenci v kvalifikacijah za te igre neuspešni. Naslednji olimpijski izziv (za OI 2026) čaka Slovence letos konec avgusta v Rigi, ko bodo vozovnico lovili v konkurenci Latvije, Ukrajine in Francije.
