Čeprav je na vseh koncih ledu naredil veliko "malih" pomembnih stvari in bil gonilna sila naše izbrane vrste, je Kopi razočaral strelsko; na prvih šestih tekmah je enkrat zatresel mrežo in dvakrat podal, s čimer, vsaj do zadnje tekme, ni zadovoljil ne svojih ne naših pričakovanj.
Tudi na tekmi z ZDA je Slovenija ostala brez točk, kako bi ocenili srečanje?
Ni bilo tako slabo, kot bi lahko sklepali po novem porazu. Iz te tekme lahko potegnemo veliko stvari, a današnje napake so bile osnovnošolske. Gole dobivamo prepoceni, ne pometemo ploščka izpred svojega gola ali pa pustimo igralca povsem samega. To nas je ubilo. Mi smo na drugi strani trdo garali za gole, ki pa jih, roko na srce, ni bilo dovolj. Razočarani smo, vsi vemo, kaj se je zgodilo. V mislih smo imeli drugačen cilj, a do tega ni prišlo.
DAVID NA TRIBUNI
Na Češko se je za zadnjih nekaj dni, ko bodo tu risi, preselil tudi David Rodman, ki je včeraj soigralce spodbujal s tribune. Pravi, da je z njegovo roko boljše, odstranili so mu žici, a še vedno je dokaj negibna.
Na tej tekmi je Matjaž Kopitar spet naredil nekaj menjav v napadu, Robert Sabolič je moral tekmo spremljati s tribune, kako ste vi videli spremembe?
Glede na to, da je bil Robert suspendiran, ne vem, koliko bi sploh spreminjali, če bi igral. Trener je poskusil nekaj novega, mi smo poskusili nekaj novega, mislim, da je bilo malo svežine. Jan Muršak, Rok Tičar in Žiga Pance oziroma malo pozneje tudi Ken Ograjenšek so zelo dobro igrali. Imeli smo nekaj priložnosti, a bilo je premalo golov, težko je zmagati, če daš le en gol.
Kako je z vašo utrujenostjo oziroma ali ste bili pred začetkom SP dovolj spočiti?
S tekmo v Berlinu sem hitro prišel nazaj v ritem, je bilo pa težko. V zadnjih štirih letih sem veliko igral, gotovo nisem najbolj spočit in verjetno se je to tudi pokazalo. Do zdaj sem pustil vse na ledu, tudi na zadnji tekmi bom.
Lani ste imeli tako v klubu kot v reprezentanci sijajni sezoni, letos je situacija obrnjena na glavo.
Obe zadnji tekmi v tej sezoni sta taki, da ne bomo igrali za nič, kar seveda ni fino. A smo profesionalci, pripraviti se je treba na tekmo in poskusiti zmagati na vsaj zadnji.
Že od leta 2008 niste igrali na ravni elite. Kaj bi rekli o celotni izkušnji na tem prvenstvu?
Ne glede na to, kako se je končalo, je izkušnja v reprezentanci vedno dobra. Klapa je prava, fantje so super, vsi se razumemo med sabo. Izkušnja je super, kar zadeva rezultat, pa je razočaranje. Ni skrivnost, da smo imeli malo večje apetite, kot pa samo obstati med elito. To definitivno boli. A kaj naj, življenje gre naprej, treba je gledati naprej, kar se je zgodilo, se je zgodilo. To je to.
Kako se je obnašalo moštvo, če bi ta turnir primerjali z diametralno nasprotno izkušnjo iz Sočija?
Nihče ne izgublja rad, seveda se to pozna. Odigrali nismo ene dobre tekme, kot smo jo na primer v Sočiju proti Slovakom. Tisto tekmo bi težko odigrali bolje, kot smo jo takrat. Tukaj pa je nismo. Roko na srce, slabo smo začeli, delali smo osnovne napake, ki sem jih že omenil, na takem prvenstvu pa si tega ne moreš privoščiti, ker te vsi kaznujejo in so nas kaznovali.
MUŠIČ DVA, ŠTEBIH SEDEM
Da naše hokejisti po vseh tekmah telesa precej bolijo, ni skrivnost. Najbolj vidne sledi imata Aleš Mušič in Miha Štebih, ki so ju morali tudi pokrpati. Prvi ima na vratu dva šiva, drug pa sedem na bradi.
Mislite, da ste si hokejisti ali da vam je slovenska javnost ali, če hočete, da smo vam novinarji naprtili preveč bremena?
Imeli smo cilje in morda ste jih vi malo napihnili, ampak to se dogaja, ni samo tukaj tako. Ne vem, mislim, da ne. Na tem prvenstvu so bila zagotovo prisotna neka pričakovanja. Iz izkušenj vem, da je, ko so pričakovanja višja, lahko na začetku prisotne malo zakrčenosti. To sem tudi sam občutil v Los Angelesu, ko smo prišli v končnico in je bilo super. Potem pa se ekipe nate pripravijo, te ne jemljejo z levo roko, v gol ne postavijo svojega drugega vratarja. Takrat se začne nova faza, ko moraš narediti korak naprej, mi ga pač nismo.
Ali ste zadovoljni s svojimi predstavami?
Lahko bi bilo boljše.
V Ostravi ste med največjimi zvezdniki hokeja, zaradi česar vas ljudje vsakič, ko le lahko, prosijo za fotografijo ali avtogram. Je bilo motečih elementov preveč ali ste imeli svoj mir?
Malo več sem se zadrževal v hotelu in je bilo v redu, imel sem mir.
Oče in sin, trener in igralec. Kakšni so vajini odnosi v teh nelepih dneh za slovensko reprezentanco?
Že večkrat sva povedala, da sva razen na prost dan, ko se da to malo na stran, tu vedno igralec in trener. Gledala sva se, kot sva se v Sočiju, nič se ni spremenilo.
Novi Fosili v ČEZ Areni
Včeraj smo v dvorani med ogrevanjem poslušali tudi hrvaško glasbo, za katero je poskrbel Robert Kristan, ki si je želel poslušati svojo najljubšo pesem, to je Dobra stara vremena Novih Fosilov.
Nocoj vas čaka še zadnja tekma na prvenstvu z Danci, ki ne bo o ničemer odločala, a Slovenija še vedno čaka na prvo zmago na SP elitne divizije zunaj skupine za obstanek.
Če ne zaradi drugega, moramo trdo in borbeno igrati za navijače, ki so se pripeljali v Ostravo in nas spodbujali. Pripravili se bomo na tekmo, vse bomo pustili na ledu, za vse je to zadnja tekma v sezoni in nikomur se ni treba držati nazaj. Dali bomo vse, kar bo, pa bo.
Kaj bi morali narediti drugače, da Slovenija ne bi izpadla iz elitne divizije?
Morali bi dati več golov. Posledično bi bila boljša tudi igra z igralcem več. Večkrat bi morali streljati, morali bi biti bolj lačni okoli gola. Vse to gre zraven.
