Pred sedmimi leti je Miha Butara ugriznil v zelo kislo jabolko, ko je zasedel mesto predsednika hokejske Olimpije, in v tej funkciji premaknil vse meje. V tem času so zmaji osvojili dva naslova lige AHL, več naslovov državnega in pokalnega prvaka, se dokazovali v ligi prvakov CHL in se pridružili najboljšemu regionalnem tekmovanju, ligi ICEHL. To poletje je Butari in njegovim sodelavcem uspel še večji met, k sodelovanju so privabili vlagatelja Alexandra Lefebvra, zaradi katerega verjamejo, da bo Olimpija Ljubljana poletela še višje.
Najprej vas bomo vprašali, kako drugačno je bilo letošnje poletje v primerjavi z nekaj prejšnjimi? Seveda predvsem v luči prihoda Alexandra Lefebvra v vaš klub ...
Prihod strateškega partnerja je v prvi vrsti prinesel velik preskok v profesionalizaciji kluba. To pomeni, da smo morali ob delu, ki je vedno prisotno – v smislu iskanja pravih igralcev, iskanja sponzorjev, priprave na sezono itd. –, klub pripraviti na sezono, v kateri bomo predstavili veliko novosti. S temi smo se v klubu intenzivno ukvarjali, da bo za uvodno tekmo sezone lige ICEHL vse pripravljeno tako, kot mora biti.
Imamo vstopnico, da lahko v Sloveniji naredimo nekaj velikega
Take finančne injekcije, ki jo je priskrbel Lefebvre, si želi vsako društvo, in pravzaprav se zdi sanjsko. Kako lažje spite zdaj, ko ni treba vsakega evra trikrat obrniti, ko ni skrbi, da bo klub v prvi vrsti sploh speljal sezono, da bodo poplačane vse obveznosti?
Vem, da je to partnerstvo, ki smo ga sklenili, poseben unikum v vsem slovenskem športu. Takih sodelovanj res ni veliko in moram izpostaviti, da sem izjemno zadovoljen. Ta dosežek lahko pripišem samo Bogu.
To partnerstvo manjša naše skrbi, a to ne pomeni, da bomo postali razsipni. Še vedno moramo biti racionalni pri vsakem zapravljenem evru in tako se tudi obnašamo, ker je to prava filozofija. Pametna razporeditev denarja, ne brezglavo trošenje. Postavljanje jasnih, štiriletnih ciljev, in jih vsako leto dosegati ali celo presegati. To nam je prej, še brez strateškega partnerja, že uspevalo, logično pa, da je bilo veliko težje zaradi finančnih omejitev. Zdaj imamo vstopnico, da lahko v Sloveniji naredimo nekaj velikega, tako v slovenskem hokeju kot v celotni regiji.
V kolikšni količini je v delovanje kluba vpet Alexandre Lefebvre? Kako zahtevno je sodelovanje z njim?
Zelo je vpleten, na dnevni ravni. Je oseba, ki želi z ljubljanskim hokejem, slovenskim hokejem, nekaj ustvariti. O vsem se pogovarjamo zelo odprto, vpleten je v vse ravni naše skupne organizacije. Še enkrat, Bogu hvala, da smo v svoje vrste dobili takega človeka, ki je odprt, posluša, ni zaletav, je izkušen, dober, po drugi strani pa ima finančne zmožnosti, da lahko razvija našo skupno zgodbo. To je 'win-win' situacija.
Kako pogosto se zahvalite, da so se vaše in Lefebvrove poti križale?
Pogosto (nasmeh). Absolutno. Za to, da se nam je pridružil, da smo podpisali strateško-partnerski dogovor, da je postal solastnik, se zahvaljujem izključno Bogu. To sploh ni vprašanje. Mi nismo iskali partnerja iz tujine … Realno, to je bila velika sreča. Verjamem v Boga, a hkrati verjamem tudi to: če v klubu zadnjih sedem let ne bi naredili tega, kar smo, in šli korak za korakom ter premikali meje, potem tudi te vstopnice ne bi dobili. Verjamem, da je bila to božja volja (nasmeh).
Gradnja ekipe, ki je temelj vsega uspeha, vzame veliko energije, časa in truda ter seveda denarja. S tem je bilo v preteklih mesecih manj preglavic, za igralce ste lahko odšteli več, s čim so vas prepričali letošnji novinci?
Glavni cilj je bil narediti bistven korak naprej v primerjavi s prejšnjimi sezonami. Strokovni štab in odgovorni v pisarni kluba so se ukvarjali s to nalogo, glavno besedo imata Anže Ulčar in Antti Karhula. Tujce se izbira zelo sistematično. Veliko se pogovarjamo s kandidati, hočemo spoznati, kakšen karakter ima posameznik, v čem je dober, kje so njegove pomanjkljivosti, gre za detajlne analize. Te nato predstavijo Alexandru in meni, nato se začnejo pogajanja za cene. Mislim, da smo sestavili ekipo z res močnim karakterjem, s srcem, ki verjame v našo zgodbo in želi z nami v Ljubljani nekaj ustvariti. To je bilo najbolj pomembno.
Vsi imajo pravi odnos, vedo, kaj želijo doseči
Na tem mestu se moramo dotakniti prihoda treh slovenskih reprezentantov. Blaž Tomaževič se je vrnil, na novo sta tu Robert Sabolič in Blaž Gregorc. Tudi to je pokazatelj, da v klub, v njegovo delovanje, verjamejo tudi kakšni, ki prej niso verjeli, še posebej na podlagi daljne zgodovine, ki je bila vse prej kot izjemna.
Naša zaveza je bila od vsega začetka to, da imamo večinsko slovensko ekipo, predvsem pa je pomembno, da imamo prave karakterje. Mogoče bomo imeli v prihodnosti kakšnega tujca več, a želimo si, da bomo imeli še vedno najvišji odstotek domačih igralcev v mednarodni ligi ICEHL. To je nekaj pozitivnega, ljudje se lažje poistovetijo s Slovenci. Osebno sem vesel, da so se nam pridružili ti igralci. Vsi imajo pravi odnos, vedo, kaj želijo doseči, imajo ta slovenski sentiment, da bomo Avstrijcem, Italijanom in Madžarom pokazali, česa smo sposobni. In imajo tudi zagon, željo in še kaj. Ta hip lahko govorim le o pozitivnih stvareh.
Dva tujca iz lanske sezone sta ostala v moštvu, Lukaš Horak in Maris Bičevskis sta si to močno želela in nam to tudi povedala. Kako vam to godi, da igralci želijo ostati v Ljubljani?
Igralci, ki ostajajo, kažejo svetu dve stvari. Da gre pri nas za kontinuiteto in hkrati, da je naše okolje dobro. Lukaš in Maris sta super osebi in kvalitetna igralca. S Trevorjem Goochom smo se, na primer, razšli. Nismo ga mogli zadržati, ker je dobil res izjemno finančno ponudbo. Bila je toliko višja, da se je odločil za Graz, čeprav mu je bilo v Ljubljani super. Sem pa vesel, da vedno pove, kako dobro mu je bilo pri nas. Igralci, ki so tu, pa tudi tisti, ki so odšli, so naši ambasadorji, in večina je v Ljubljani zadovoljna. Tega sem vesel.
Na mestu glavnega trenerja je ostal Antti Karhula. Kako pomembno je za vas, da ste trenerski štab okrepili še z Andrejem Tavžljem?
Zelo pomembno je in vesel sem, da je Andrej z nami. Je izkušen, ima pravi karakter, željan se je učiti in pomagati graditi našo zgodbo. Z njim bo ekipa še bolj povezana in stabilna. Poleg tega želimo razvijati slovenski kader. Tudi to je ena naših zavez. Logično, nekateri bodo odšli, nekateri bodo ostali, ampak prostor za dobre kadre na vseh ravneh vedno bo. Pomembno je tudi, da smo z Anttijem podpisali pogodbo o nadaljevanju sodelovanja, ker sem prepričan, da je kontinuiteta dela ključna. Na koncu se bo izkazalo, kako uspešni smo. Enako kot pri gospodarstvu… Če imaš rezultate, če delaš dobro, je vse v redu. Če se pojavijo težave, jih poskušaš odpraviti, se pogovoriti, a če vidiš, da ni kemije in rezultatov, ne gre več. Takšno je življenje. A vsak, ki se bo trudil, ki bo delal dobro, ki bo imel rezultate, bo pri nas vedno dobrodošel.
Samo večja kvaliteta in več denarja ne zagotavljata uspeha
Temeljni cilj vsake ekipe vsako sezono je uvrstitev v končnico. V ligi ICEHL prvih šest mest zagotavlja neposreden playoff, kar je – po besedah igralcev in direktorja Anžeta Ulčarja – glavni cilj, ki pa je že višji kot lani.
Cilje smo si jasno postavili in ti rastejo iz leta v leto. Naš štiriletni cilj je postati prvak lige ICEHL. Prvo sezono si želimo neposredne uvrstitve v končnico in mislim, da kvaliteto in kemijo za to imamo, na koncu pa se bo na ledu pokazalo, če bomo uspešni in kako dobro smo sestavili ekipo. Samo večja kvaliteta in več denarja ne zagotavljata uspeha. V ligi DEL je Berlin nekajkrat zapored osvojil naslov, nato pa se je, kljub vrhunski ekipi, boril za obstanek v ligi. Da dosežeš cilje, da nizaš dobre rezultate, ni odvisno samo od sestave ekipe, tu je kemija, vzdušje, v končni fazi tudi božja volja in še kaj. Mi se bomo maksimalno potrudili. Ljubljani namreč želimo ponuditi vrhunski hokej, vrhunski dogodek in vrhunski rezultat.
Vložka Alexandra Lefebvra niste razkrili in pravite, da ga ne boste, kaj pa proračun kluba na sploh? Lahko razkrijete, koliko znaša?
Če je v preteklosti proračun v ligi ICEHL znašal med milijonom ter milijonom in pol za celoten klub, bom rekel, da bomo tega podvojili. Torej bo znašal med dvema in tremi milijoni. To je ogromno za slovenske hokejske razmere, a v primerjavi z avstrijskimi klubi je to še precej skromno. Preskok je za nas vseeno ogromen. Treba je vedeti, da KAC in VSV samo s prodajo vstopnic zaslužita tri milijone evrov na leto, Val Pusteria dva milijona, … Moramo se vseeno zavedati teh razlik. Marsikdo v Sloveniji meni, da je vstopnica za našo tekmo predraga, da je vse predrago. A treba je gledati celotno sliko. Pri nas je strošek treniranja otroka 1000 evrov na leto, na akademiji v Avstriji pa plačajo 20 do 30 tisoč evrov. Torej vsaj 20-krat več. Najdražja vstopnica za tekmo Olimpije stane 15 evrov, najdražja sezonska 300 evrov, pri Val Pusterii je treba za posamezno tekmo odšteti 45 evrov, najcenejša karta za VSV Beljak stane 30 evrov. In te nikomur ni težko plačati, pri nas pa je težava s ceno 15 evrov. Naše cene niso previsoke, in da, da ne bo pomote, zavedamo se, da niso nizke.
Želimo si, da bi se vsi zavedali, da lahko klub gradimo le skupaj z navijači in podporniki. Z vsemi deležniki se aktivno pogovarjamo, poslušamo predloge, čeprav vsake želje ne moremo uresničiti. Želimo si aktivnih navijačev in podpornikov. Želimo si, da tudi oni z nami rastejo.
Prebili smo se tudi na mednarodni trg
Kakšno je stanje s sponzorji? Ste v zadnjih mesecih našli še kakšnega novega in kako je s starimi? Je zanimanje za sodelovanje z Olimpijo večje, ker se vam je pridružil Alexandre Lefebvre?
Izjemno sem hvaležen vsem, ki so nam ob strani stali doslej. V prvi vrsti Mestni občini Ljubljana in županu Zoranu Jankoviću. Toliko, kolikor on vlaga in podpira šport v Ljubljani, ne dela nihče v Sloveniji. Brez njega in MOL vrhunskega športa v Ljubljani sploh ne bi bilo, posledice pa bi bile katastrofalne za celotno Slovenijo. Zahvalil bi se tudi našim ostalim sponzorjem, ker brez njih ne bi mogli rasti in priti do te točke. Najbolj me veseli, da smo prav z vsemi sponzorji obnovili štiriletne pogodbe, prepričali smo jih z našim izjemnim projektom, in to je tisto, kar bo klubu dalo stabilnost. Z novim projektom smo pridobili tudi veliko novih sponzorjev, ki se nam pridružujejo za štiri leta. Gre za nekakšen 'snowball' efekt. S tem, ko dobivamo nove partnerje, ki nam zaupajo, zagotavljamo tudi hitrejši razvoj kluba. Večina njih je dejala, da bodo svoje vložke povečali v prihodnji sezoni, če bomo izpolnili pričakovanja, od nas pa je odvisno, da jim dokažemo, da je vse, kar delamo, vredno njihove investicije in da se jim splača investirati še več. Izrednega pomena je tudi to, da smo se s strateškim partnerjem prebili tudi na mednarodni trg, kar pomeni, da smo pred kratkim podpisali močno sponzorsko pogodbo z izjemno velikim proizvajalcem talnih podlog, s kitajskim podjetjem BBL Flooring. Hkrati se pogovarjamo tudi s sponzorji iz Francije, Kanade itd. Prepričan sem, da bomo v štirih letih postali evropsko pomemben klub. To je naša želja. Želimo biti prvaki lige ICEHL, hočemo biti najboljša platforma za slovenske igralce, želimo postati regijski hokejski center.
Izjemnega pomena bo, da ligi ICEHL pokažemo, da zna Ljubljana napolniti Tivoli
Petek, 20. september, je tukaj in z njim začetek nove sezone lige ICEHL, ki pravite, bo nekaj posebnega. Kaj vse lahko v tej sezoni na sploh pričakujejo obiskovalci tekem?
Tekma odprtja sezone bo za nas izjemnega pomena. Naznanjamo novo ero ljubljanskega hokeja. Uradno bomo startali z novim projektom, pokazali novo grafično podobo v celoti, opremljeno dvorano, predstavili obstranske dejavnosti, imeli bomo navijaško cono, koncert Pera Lovšina in Grega Skočirja, prisoten bo DJ, možna bo poslikava obrazov. Program v dvorani bo veliko pestrejši. Novost, ki si je doslej nismo mogli privoščiti, je napihljiv zmaj, pa »lightshow«, šov na začetku tekme, šov med tekmo, …
Pomembno je tudi to, da bomo imeli svojo trgovino, kjer bodo na voljo dresi, šali, kape, majice, pa posebno vino Olimpija, … Gremo na novo sodobno raven, in še enkrat, prej si tega res nismo mogli privoščiti.
Odziv javnosti je dober, kajti že na prvi pripravljalni tekmi smo prodali veliko izdelkov in sezonskih vstopnic, in to me veseli, ker vsak, ki nekaj kupi, pomaga graditi dobro ekipo, pomaga plačati igralca, pomaga razvijati trenerja mladih kategorij in tako naprej.
Verjamem, do je to pravi korak naprej in izjemnega pomena bo, da celotni ligi ICEHL pokažemo, da Ljubljana zna napolniti dvorano Tivoli in da zna slediti razvoju kluba. Seveda bomo ta razvoj morali potrditi z rezultati, a prepričan sem, da bodo naši gledalci, podporniki in navijači to nagradili z nakupom kart in navijaških artiklov. Vem, da ima večina ljudi v klubu veliko zmajevo srce, verjamemo v našo zgodbo in bomo tako v pisarnah kot na ledu dali svoj maksimum.
Česa takega si prej nismo mogli privoščiti
Ena od novosti, ki so že pred tedni pokazale, da gre za res novo obdobje, je gotovo bil poletni drsalni kamp v Avstriji, česar doslej nikoli niste izvajali.
Vse dodatne stvari so vedno povezane s financami. Česa takega si prej nismo mogli privoščiti in zaradi tega je marsikaj trpelo, delali smo v okvirjih naših zmožnosti, zdaj pa je tu nov projekt, ki bo omogočal številne obstranske dejavnosti, kampe, razvoj, … Našim otrokom in članom bomo ponudili maksimalno, kar lahko, trdo bomo delali, da se bo zgodba razvijala in bo to na koncu resnična zgodba o uspehu.
V kolikšni meri spremljate, kaj so to poletje počeli vaši tekmeci?
Spremljam dogajanje, seveda, in jasno je, da so se vse ekipe okrepile z ogromnim številom tujcev.
Mislim, da preveliko število tujcev ni dobro, ker potem ni prostora za domače igralce in posledično za razvoj reprezentančnega hokeja. Tujce bi morali omejiti, pri čemer je odličen primer razvoj najboljše švicarske lige in posledično njihovega reprezentančnega hokeja. Sicer pa v našem klubu s tem nikoli nismo imel težav. Kot sem povedal že prej, denar in veliko število zvenečih imen še ne zagotavljajo uspeha. Videli smo, da nas je Graz, ki je letos v moštvo vložil zares ogromno denarja, v pripravah premagal s 5:3, a mi smo igrali brez 11 reprezentantov in nosilcev igre ter izgubili s 3:5.
Pred nekaj meseci ste postali tudi član direktorjev oziroma član vodstva lige prvakov CHL. Povejte, kako je prišlo do tega?
Spet nekaj, za kar lahko rečem, Bogu hvala. Spet je bilo to neko naključje. Anže Ulčar mi je rekel, naj se prijavim na odprt razpis za celotno Evropo, pa sem bil zelo skeptičen, kajti to je vendarle liga prvakov, kje bi kdo pomislil na Slovenca, na Slovenijo, predvsem v hokejskem smislu. Naposled sem vseeno zadnji dan poslal svoj življenjepis, sledili so razgovori. Začelo nas je 50, po teh smo ostali trije in na koncu sem bil edini, ki so mu zaupali polni triletni mandat. To si štejem za veliko čast, zelo sem hvaležen. Znašel sem se v ekipi vrhunskih menedžerjev iz različnih področjih, ne samo hokejskih in iz vseh največjih evropskih klubov. To, da so me nominirali in me potem vsi največji evropski klubi potrdili na omenjen položaj, je res velika čast, priložnost, predvsem pa neizmerna odgovornost.
Ali to kaj dejansko prinaša Olimpiji?
Nisem kandidiral kot predsednik Olimpije Ljubljane, temveč sem kandidiral kot Miha Butara, tako da nisem dobil mesta v tem odboru zato, ker sem predsednik kluba, temveč zaradi dela, izkušenj, … Zelo pomembno je to, da so me izbrali za člana odbora direktorjev, ki je odgovoren za rast in razvoj. V naslednjih treh letih želimo sprejeti smernice, kako ligo CHL narediti še bolj priljubljeno, kako jo razširiti in jo še bolj približati navijačem ne samo največjih evropskih klubov. To je res velik izziv in odgovornost.
Vprašanj že dve leti ni, ker nam verjamejo
Sedem let ste že predsednik Olimpije, pot pa izredno pestra. Kako se spominjate prvih dni, lahko takratno stanje kluba sploh primerjate z današnjim?
Začetki so bili zelo zanimivi, sploh, ker smo vse začeli z danes na jutri. Moram izraziti hvaležnost prav vsakemu sodelavcu, ki je v vsem tem času pomagal, ker brez njihovega doprinosa, kluba, naše zgodbe ne bi mogli pripeljati na to raven. Vsak je v našem mozaiku pustil svoj pomemben košček. Prestali smo covid, ki je bil predvsem z vidika financ zelo naporen. Vstop v ligo ICEHL je bil drag, vstopili smo v času covid-omejitev, ko smo imeli v dvorani omejeno število gledalcev. Soočili smo se z veliko izzivi in si hkrati morali narediti ime, si pridobiti zaupanje pri igralcih, pri vodstvu lige, pri klubih in še kje. Seveda, razlika je zdaj velika in hvaležen sem, da smo to pot prehodili, ker smo se na njej zares veliko naučili. Vsako sezono smo naredili kakšen nov, bolj ambiciozen korak. V tem času smo v eni sezoni osvojili trojček lovorik, kar je bil zgodovinski mejnik, in se začeli pogovarjati z vodstvom lige ICEHL. Gradili smo zaupanje in, ko smo ga zgradili, so nas v to ligo povabili. Ligo ICEHL smo prepričali z resnimi dejanji in transparentnostjo, vse smo prepričali in obenem naredili vse, kar smo obljubili. Ko smo imeli slabše rezultate, smo se soočili tudi z zlonamernimi govoricami, da je pri nas vse narobe. Vsem v vodstvu lige ICEHL sem takrat ponudil, da lahko odgovorim na vsako vprašanje, ki ga imajo, da lahko pokažemo vse dokumente itd. Vprašanj že dve leti ni, ker nam verjamejo. Smo polnopravni član mednarodne lige ICEHL in naša stališča ter mnenja so tam zelo pomembna. Bogu hvala za to zaupanje, da imamo možnost razvoja, pri katerem pa bomo zelo skrbni. Naš klub je Ljubljana, naš klub je Slovenija, in to je izjemnega pomena.
Če se na hitro dotakneva še mladinskega pogona … Nekdanji glavni trener članskega moštva Mitja Šivic se je vrnil v klub, kar smo glede na vaše besede, ko je Olimpijo zapustil, pričakovali, zdaj bo le v drugačni vlogi.
Klub želimo dvigniti na vseh ravneh. Če želimo biti vzdržni dolgoročno, moramo razvijati mlajši pogon. Prihod novih trenerjev oziroma večja vpletenost tistih, ki so že bili z nami, je nov dober korak naprej v razvoju, proti cilju, kam želimo iti. Na Alexandrovo pobudo smo dva mlada Slovenca poslali v Las Vegas. To so stvari, ki jih želimo pokazati. In naš cilj ni več samo Slovenija, temveč celotna regija. Hočemo dokazati, da je Ljubljana lahko center, ki je dobra odskočna deska za preboj v tujino, ki nudi platformo igranja na najvišji ravni hokeja v Evropi.
Kar zadeva Šivica, je on zame izjemen strokovnjak, izredno je predan delu in želi nekaj ustvariti. Verjamem, da bomo z njegovo prisotnostjo in delom mladi pogon dvignili na višjo raven. Vesel sem, da je spet z nami.
To, kar dosegajo reprezentance, je pravi mali čudež
Ker ste v to vpleteni, morda že kaj bolj veste, kdaj bo postavljena dvorana na platoju pod Tivolijem?
Projekta naj bi se resno lotili še v tem mandatu župana Zorana Jankovića in, kot sem že večkrat rekel, vse, kar je župan do zdaj obljubil, se je izpolnilo in zaradi tega me niti malo ne skrbi, da bi ta projekt padel v vodo.
To bo velika pridobitev za Ljubljano, za hokej v Sloveniji. Srčno upam, da bo zgrajena čim hitreje. Prinesla nam bo ogromno, z njo pa bomo v Ljubljani naredili prvi korak proti temu, da se v slovenskem hokeju naredi nekaj novega. Vemo, da v Sloveniji že dolgo časa nismo zgradili nove hokejske dvorane in to, kar hokejisti dosegajo na vseh ravneh reprezentance, je pravi mali čudež, glede na infrastrukturo in na denar, ki ju imamo. Res lahko rečem le klobuk dol. So pa včasih pričakovanja ljudi bistveno previsoka.
Razočaranje, da reprezentanca ne bo igrala na olimpijskih igrah v Milanu, seveda mora biti, ker smo si tega vsi želeli. A ne smemo biti nerealni, da bi govorili, da smo razočarali … Nismo. Latvija, Francija, z igralci iz lige NHL, KHL, ob upoštevanju koliko dvoran, igralcev, trenerjev, članskih lig imajo oni ... V tem pogledu pogosto nismo realni in pričakovanja so zato bistveno višja od realnosti. A še enkrat, dosegamo vrhunske rezultate. Naslednjo pomlad bo reprezentanca igrala med elito. To je v mojih očeh vrhunsko, to je presežek.
