V Sloveniji marsikateri hokejski navdušenec za 22-letnega branilca, dokler ga med rise lani ni vpoklical selektor Matjaž Kopitar, ni slišal. To ni nič čudnega, saj Matic Podlipnik to sezono po dobrih petih letih spet igra v svoji rodni deželi.
MATIC PODLIPNIK
Datum rojstva: 9. 8. 1992
Višina/teža: 180/82
Letošnja statistika:
- Jihlava: 19 tekem, 8 točk (1+7)
- Olimpija: 13 tekem, 5 točk (1+5)
Klubi: Jesenice, Salzburg, Jihlava (Češ), Olimpija
S 17 leti se je namreč Jeseničan za tri sezone pridružil mladinskemu ustroju rdečih bikov iz Salzburga, nato je sledila selitev na Češko, natančneje v Jihlavo, kjer je igral dve sezoni in pol. Zdaj je v Ljubljani, kjer je že domač. "Pred prihodom k Olimpiji sem vedel, v kaj se spuščam. Pri privajanju težav nisem imel, fante poznam, največja razlika je bila v sistemu igre, ki je drugačen od tistega, ki sem ga bil vajen s Češke. Trener ima drugačne zahteve, na katere sem se moral navaditi," je najprej črto pod vtise prvega meseca v prestolnici potegnil Matic, ki smo ga povprašali, kje vidi največje razlike v primerjali z njegovo izkušnjo v Jihlavi. "Na Češkem se igra manj fizično nastrojen hokej, glavni poudarek je, da je treba plošček hitro spraviti iz obrambne tretjine, medtem ko na Češkem igra vsebuje veliko več podaj," pravi Podlipnik, ki pa mu slog igre, ki ga gojijo pri zmajih, ni povsem pisan na kožo: "Pri nas, kot rečeno, trener strmi k igri na telo, sam raje več naredim s palico. Z njo se bolj znajdem."
S tem, da se lahko zdaj dokazuje v razširjenem avstrijskem tekmovanju, je drugače nadvse zadovoljen. "Liga EBEL je boljša liga, več je dobrih tujcev, kar jo naredi še močnejšo," je nadaljeval mladenič, ki je v dresu članske reprezentance debitiral lani na olimpijskih igrah.
Od vsega začetka mu trener Fabian Dahlem namenja vidno vlogo v moštvu, njegova minutaža je taka, kot si jo je obetal, in pravi: "Nimam kaj reči. Do zdaj je točno tako, kot sva se s trenerjem dogovorila na prvem sestanku. Igram veliko, to je najbolj pomembno. S tem sem zadovoljen."
V Olimpijini slačilnici lahko v zadnjih sezonah opazimo pravo mešanico igralcev iz vseh slovenskih klubov. Matic je otrok Jesenic in bolj za šalo smo ga povprašali, ali kdaj sliši kakšno opazko o tem, da igra v dresu večnih rivalov železarjev. "Ker Jesenice niso v ligi EBEL in je tam stanje, kakršno je, zbadanja ni toliko, kot bi ga bilo, če bi Jesenice igrale v tej ligi. Vsi vemo, da je v Sloveniji le en klub, ki vzdržuje neko raven igre in igra v kakovostni ligi. Seveda pa sem bil deležen tudi kakšne šale na to temo," se je nasmehnil naš sogovornik in v istem tonu še pripomnil: "Nikoli pa si nisem mislil, da bom kdaj oblekel zeleni dres. A tako je. Nikoli ne reci nikoli, kajne?"
Da ni imel težav, ko je prišel v slačilnico na Celovški 25, je "krivo" tudi dejstvo, da je z veliko fanti igral že v mladih reprezentancah. "To je ena od večjih razlik v primerjavi z mojo izkušnjo na Češkem," je izpostavil Gorenjec: "Tu je veliko več pozitivnega šaljenja, fantje se res dobro razumemo. Četudi se kdaj sporečemo, to traja le nekaj minut, hitro se vse pozabi. Z nekaterimi fanti praktično celotno kariero igramo skupaj ali v klubih ali v reprezentanci."
Ravno izbrana vrsta pa je bila zadnja tema našega krajšega pogovora. Maja rise čaka nov izziv z imenom elitna divizija. Na širšem seznamu kandidatov za igranje v zeleno-modro-belem dresu je seveda tudi naš sogovornik, ki meni, da mu prav liga EBEL prinaša še dodatno prednost oziroma boljše izhodišče za boje v elitni diviziji. "To, da zdaj igram v ligi EBEL, mi gotovo prinaša več dobrega, kot če bi ostal na Češkem. Na olimpijskih igrah sem spoznal, da se med najboljšimi igra bolj fizičen hokej, in tako bo tudi v elitni diviziji. Menim, da sem naredil dobro potezo, da sem se preselil k Olimpiji, v ligo EBEL. Nadejam se, da bom imel tudi v prihodnje dobro minutažo in da mi bo to pomagalo pri tem, da se bom maja znašel na seznamu selektorjevih izbrancev," je končal Podlipnik.
