Afera s skakalnimi dresi ga je odvrnila od nadaljnjega sodelovanja z Norvežani, v Švici pa je našel nov izziv. Če bo šlo vse po načrtih, bo tam vztrajal vsaj do OI 2030 v Franciji.
Ste se že po incidentu z dresi v norveški ekipi na SP v Trondhreimu dokončno odločili, da z Norvežani več ne boste sodelovali?
Sezono sem hotel profesionalno pripeljati do konca, sploh zaradi ostalih fantov, ki v to niso bili vpleteni. To se mi je zaradi njih zdelo pošteno. Vsi vemo, da situacija ni bila idealna že od lanskega leta, tudi ne finančno. Skozi celotno sezono smo glede tega kar 'borbali'. Zaplet z dresi je bil dodaten šok, ki nikomur ni prinesel nič dobrega. Glede na odhode sponzorjev sem pričakoval, da bo v nadaljevanju še težje. V tem času ni bilo nobenih informacij, kaj in kako, kdo bo kaj prevzel... Tudi z mano ni nihče govoril glede morebitnega nadaljevanja. Glede na to, da sem bil edini pod pogodbo kot samozaposlen, sem se že ob odhodu Alexandra Stöckla z mesta glavnega trenerja, ko so se proti njemu uprli tekmovalci, moral soočiti z neljubim dogodkom, ko so mi za dva meseca prekinili pogodbo. Ker nisem bil seznanjen s tem, kako naprej, sem nekako vedel, da sem prvi na odstrelu, v kolikor bo do česarkoli prišlo.
Po koncu SP so vam ponudili možnost, da ekipo norveških skakalcev, ki je še tekmovala v svetovnem pokalu, prevzamete kot glavni trener, a ste jo zavrnili. Ste to storili iz moralnih razlogov?
Takrat se mi za to res ni zdel primeren trenutek. V tisti zgodbi tudi psihološko nisem bil pripravljen prevzeti ekipe svetovnega pokala, saj je bil to tudi zame kar velik šok. Športnemu direktorju sem dejal, da sem pripravljen do konca oddelati sezono kot trener ekipe za celinski pokal, kaj več pa ne.
Kako zdaj z zamikom gledate na ta incident z dresi ter ali menite, da so bili Norvežani edini, ki so s tem goljufali?
Seveda so vedno prisotna vprašanja in govorice, kdo hodi po robu. Vsi vemo, da v vrhunskem športu to počne večina ekip, na kakšen način, pa to ve vsaka ekipa zase. Določeni posamezniki, ki gredo prek roba, pa to vedo samo oni. Normalno je, da takšne ekipe te stvari skušajo zadržati v ožjem krogu, saj jim ni v interesu, da bi se to razvedelo. Moj način dela je bil vedno ta, da je pametneje biti bolje fizično pripravljen kot pa preveč hoditi po robu glede opreme. S to miselnostjo sem tudi delal z mojo ekipo v celinskem pokalu.
Drži, da sami niste imeli pojma o kakšnih nepravilnostih glede dresov v norveški ekipi?
Res je. Sam sem bil na svetovnem prvenstvu zraven le iz razloga, ker takrat ni bilo celinskega pokala in so me poklicali kot pomoč ekipi. Ker me prej ni bilo s prvo ekipo, tudi nisem bil zraven pri pripravi opreme. Tako niti ne vem, koliko časa so se te nepravilnosti že dogajale. Imel sem svoje delo, ki sem ga profesionalno opravljal. Očitno je do teh malverzacij prišlo v zelo ozkem krogu ljudi.
Pri vaši ekipi v celinskem pokalu torej nikoli niste bili deležni kakšnega namiga, da bi kaj glede opreme naredili 'po domače' in proti pravilom?
Ne, nikoli. Deležni smo bili nekaj diskvalifikacij in s kontrolorjem opreme v celinskem pokalu sva imela in še imava zelo dobre odnose. Vsako diskvalifikacijo smo pregledali in dres popravili. Na vse tekme sem zaradi slabe finančne situacije potoval sam. Drese, največkrat je šlo za prevelik obseg čez trebuh, so mi pogosto pomagali popravljati tudi Slovenci; na pomoč sta mi priskočila Goran Janus in njegov pomočnik Jan Družina. V zahvalo sem ju potem peljal na večerjo. Če bi bilo kaj za skrivati, bi to najprej izvedeli v slovenskem taboru.
Je dejstvo, da zdaj pred tekmami zaklepajo drese, lahko dolgoročna rešitev, ali bo potrebno iznajti kaj drugega?
Če hočemo rešiti skoke, bo potrebno stopiti skupaj, seveda v sodelovanju s FIS, in tudi skupaj najti rešitve. Ekipe bodo še vedno hotele zmagovati in iskale nianse znotraj ekipe, a znotraj pravil. FIS bo potrebno zaupati, da bodo rešitve, ki jih bomo našli, tudi pravilne. Če bomo šli eden proti drugemu, se bo ta distanca samo še odmikala.
Nedavno ste podpisali pogodbo s švicarsko reprezentanco, ki jo prevzemate kot glavni trener. S čim so vas uspeli prepričati?
Nekaj povpraševanj določenih ekip je bilo že ob finalu v Planici, a takrat temu še nisem posvečal večje pozornosti. Po mesecu dni, ko se na Norveškem še vedno ni ničesar natančno vedelo, sem se pač odločil, da sprejmem zelo dobro ponudbo iz Švice. Tam je Rune Velta moral ekipo zapustiti iz osebnih razlogov, sicer so z njim kot glavnim trenerjem nameravali nadaljevati. Imeli smo dva kar dolga razgovora, na katerih so mi razložili, kako deluje sistem, in so me pač prepričali. Prevladala je njihova želja, da si me želijo imeti za glavnega trenerja, kakor tudi predstavitev celotnega sistema. Tudi finančno je situacija precej boljša kot na Norveškem, tako da smo glede osebja kar dobro podprti. Nisem se hotel soočiti z isto zadevo kot nekoč pri Američanih, ko sva bila jaz in moj pomočnik Uroš Vrhovec edina za celotni program. Zdaj je tam precej drugače in morda bodo celo oni morali pomagati Norvežanom in ne obratno kot prej.
Švicarska ekipa je relativno stara. Simon Ammann jih bo kmalu dopolnil 44, Gregor Deschwanden jih šteje 34, Killian Peier 30. Vas to nič ne moti?
V to olimpijsko sezono bomo ne glede na starost še šli s to ekipo, ki je še vedno močna. Z Ammannom sva že imela enourni pogovor, zdaj potrebuje predvsem spodbudo, saj verjamem, da ni pozabil skakati. Že zdaj je s polno paro začel s fizičnimi treningi, motivacije mu ne manjka. Drugače pa v Švici lepo delajo tudi z mlado generacijo, ki se je že izkazala na celinskem pokalu in mladinskem SP, kjer je bil Juri Kesseli peti, ekipa pa šesta. Rekel bi, da imajo spodaj že zelo dober sistem, najeli so tudi dodatne trenerje za mlajše kategorije. To mi daje vedeti, da gredo v pravo smer.
Kako je z vašo pogodbo?
Ta je za zdaj enoletna, a z možnostjo podaljšanja za še en olimpijski cikel. To je tudi moj cilj. Tudi sicer so mi že na začetku razgovora dali vedeti, da ne iščejo nekoga le za to sezono, ampak za daljše obdobje. Sam drugače nikoli ne gledam na dolžino pogodbe, saj trenerski posel ni nikoli varen. Najprej se seveda moraš dokazati.
Koliko so vas v tej sezoni presenetili slovenski skakalci, posebej Domen Prevc z naslovom svetovnega prvaka in svetovnim rekordom?
Domen se je skozi tekme lepo dvigoval, kar je pri njem vsaj za marec že samoumevno. Te tekme ga zaradi letalnic že avtomatično dodatno motivirajo, tako da me s temi rezultati sploh ni presenetil. Ostali so močni predvsem na letalnicah. Že pri Švicarjih smo imeli debato, če bomo zdaj, ko je trener Slovenec, več delali na letu. Planica pa je pri Slovencih že avtomatično pika na i vsake sezone, ko jih je težko ustaviti.
