Tekmo na Pokljuki, na kateri je zmagal, so si kljub slabemu vremenu v živo ogledala vsa štiri njegova dekleta. To mu je še posebej veliko pomenilo, saj, kot je razkril, ta konec tedna zadnjič nastopa na domačem terenu: "Govoriti o tem, kako si nekoč zmagal tekmo ali to doživeti v živo je popolnoma nekaj drugega. Zdaj jim bo to lažje razumeti. Velika želja mi je bila, da tudi one enkrat vidijo in doživijo, kako je videti, ko zmaga njihov oče. Vsaka to dojema na svoj način, pač glede na starost, a mislim, da jim bo to lep spomin. Tudi zaradi tega, ker me zadnjič lahko gledajo na Pokljuki, saj je v naslednji sezoni ni v koledarju. Res je, da je najprej potrebno zaključiti to sezono in potem videti za naslednjo, a tudi če bom šel naprej, je to moj zadnji nastop na Pokljuki na najvišji ravni. Zame bo to za vedno ostal lep spomin, kakor tudi za vse druge."
Jakov ob tem dodaja, da olimpijska sezona ni enostaven projekt: "Na olimpijske igre se ni enostavno pripraviti. Sezona bo zahtevala še več kot sezone do zdaj, tako da se bom o tem odločil po koncu te sezone. Vsekakor je prednost, da bodo tokrat te igre bližje, čeprav razširjene na vse strani. Proge in prizorišča so mi znane, tako da mislim, da tam lahko dobro tekmujem."
Zahtevno fizično in psihično
Da lahko zmaga, je prvič pomislil že, ko se je zjutraj zbudil, medtem ko med samo tekmo o tej možnosti niti ni razmišljal: "Med tekmo vedno razmišljam le o posameznih nalogah, ki jih je potrebno narediti. Ker so bili na progi izredno težki pogoji, je bilo potrebno biti zbran na prav vsak korak. Ta tekma ni bila zelo zahtevna le fizično, ampak tudi psihično. Mnogi so imeli težave z nogami, saj v takšnih pogojih stabilizatorji v telesih delajo nenormalno. Ves čas si praktično na eni nogi in pogoji so bili resnično zahtevni."
Jakov je bil enako vesel dejstva, da je bil eden od le dveh biatloncev (drugi je bil sedmouvrščeni Nemec Justus Strelow, op. p.), ki sta pokrila vseh 20 tarč, kakor tudi, da je zabeležil sedmi čas teka, kjer običajno izgubi precej več: "Pregledal sem že veliko podatkov in pri moških je kar povprečje, če tečeš okrog 45 sekund zaostanka za najboljšim tekačem, največkrat je to Johannes Thingnes Bø. Če si nekje v tem rangu, imaš vedno možnosti, da prideš na stopničke. Izven tega je precej težje oziroma morajo biti drugačne okoliščine in pogoji, da dobro ustreliš."
Pomagal spomin na pogoje iz Mrkoplja
Kot pravi zdaj 37-letni tekmovalec, ima njegovo telo še vedno spomin na pogoje, v katerih je treniral, ko je še živel v domačem Mrkopalju v Gorskem Kotarju: "Še vedno se spominjam, v kakšnih pogojih sem treniral kot majhen in kako je v njih potrebno teči. To je bila na tej tekmi res moja prednost."
Kot je razložil, se po tekmi vedno malce umiri, nato pa pogleda kroge, vmesne čase... "Lepo je, da stvari potem še analiziraš," po četrtkovi tekmi zaradi številnih obveznosti tega sicer do večera še ni napravil. Danes je upal na trening za regeneracijo, ki so ga zaradi slabega vremena nato odpovedali: "Sem pristaš tega, da z lahkotnim treningom narediš boljšo regeneracijo, kot pa če le ležiš in počivaš. Trening je najboljša odločitev, da ostaneš v nekem ritmu in da glava ne popušča. Nek tonus je vseskozi prisoten."
Zahvala tudi soprogi
Za Jakova je bila četrtkova zmaga prva, ki jo je dosegel, ko se je na tekmo pripeljal iz domače hiše v Lescah. "To je bila prva zmaga na Pokljuki iz doline, tista prejšnja je bila še iz hotela. To je bila bolj družinska zadeva, saj sem otrokom obljubil, da bom doma. Ko si enkrat družinski človek, se na ta drugačen ritem privadiš in tako tudi deluješ, ne glede na to, da je to kdaj tudi zahtevno. Potrebno je le dobro razporediti svoj čas. Pri tem gre zahvala tudi soprogi, ki nosi večino stvari na svojem hrbtu."
Nikoli ni nehal verjeti
Zadnja zmaga mu pomeni nekaj več tudi zato, ker je nanjo moral čakati deset let: "Vem, da se sliši veliko, zagotovo pa mi veliko pomeni že iz razloga, da sem drugi najstarejši v celotni karavani. Vsakemu zmaga pomeni ogromno, še posebej, če je tu veliko okoliščin, ki ti ni gredo ravno v prid. Ob zadnji zmagi bi nekomu, ki bi mi rekel, da bom na novo moral čakati deset let, rekel, da je to nemogoče. Bistvo vsega je, da verjameš v to, kar delaš. Vmes je bilo veliko vzponov in padcev, tudi težav. Zaradi tega, ker sem vztrajal in verjel vase, sem zdaj še bolj ponosen. Še vedno sem iz testa, ki lahko zmaga. Velikokrat vmes pride do dvomov, ki so pogosto tudi upravičeni. Če nekoga vidiš, da deset let ne zmaguje, si lahko tudi rečeš, da ne bo šlo več."
Kot pravi, se mu pozna tudi dejstvo, da je bil skozi vso sezono zdrav, čeprav je pred sezono staknil angino in bil 15 dni na antibiotikih, kar ni bila okoliščina, ki mu je šla v prid: "Če bi pogledali za nazaj, koliko športnikov je imelo toliko zdravstvenih težav kot jaz, jih ne boste našli nikjer. Nikoli pa nisem nehal verjeti, da imam to v sebi in sem še vedno sposoben. Vem pa, da bodo zdaj pričakovanja za soboto spet večja. Če v četrtek zmagaš, bodo nekateri že razočarani, ker to nisi ponovno. Morate pa vedeti, da je tu veliko fantov, vključno z mano, ki si želijo zmagati, in je potem vedno napeto."
Podobno kot pri kolesarstvu, le da tu na mehko
Naš šampion rad izpostavi, da imajo pogosto velike ekipe dodatno prednost pri opremi: "Na ženski tekmi so bile v ospredju Francozinje, ki so očitno toliko odstopale z materialom. Pridejo torej dnevi, ko nimaš veliko možnosti, da si zraven. Če imajo denimo Norvežani malce slabše smuči, kot so jih imeli na posamični tekmi na svetovnem prvenstvu, potem imam možnosti, ko pa glede tega odskočijo, sem hitro brez njih. Zavedam se, kako imamo mi majhen servis z manjšim proračunom in omejenim dostopom do določenih stvari. Ko dobiš priložnost, jo enostavno moraš izkoristiti."
Jakov se zaveda, da bo tudi sobotna tekma s skupinskim startom zagotovo zelo zahtevna. "Če bodo pogoji takšni kot v četrtek, zna biti tudi veliko padcev. Spusti v skupini s 30 ljudmi so lahko zelo nevarni. Včasih je to lahko tudi borba za preživetje. Stvari so podobne kot pri kolesarstvu, edina razlika je, da mi ob južnem snegu pademo na mehko. Upam torej, da bo tekma minila brez padcev in da bomo živi prišli okrog. Biatlon je sicer tak šport, da te že v osnovi nihče ne vpraša za mnenje in za to, kako se počutiš. Pogoji so, kakršni so, in moraš jih sprejeti, sicer lahko ostaneš doma," je še pristavil v svojem slogu.
