Nika Prevc nadaljuje svojo drugo zaporedno sanjsko sezono. Marsikdo je verjetno po lanskem uspehu najstnice iz Dolenje vasi pričakoval, da bo imela v novi sezoni precej več težav. Izkušnje pravijo, da je v smučarskih skokih zelo težko dlje časa zadrževati šampionsko formo, kaj šele dvakrat zaporedoma prepričljivo osvojiti veliki kristalni globus. Sploh se tovrsten uspeh zdi težko dosegljiv za 19-letnico, ki tekmuje proti mnogo izkušenejšim skakalkam. A Nika ni le običajna skakalka. Že njen priimek pove, da ima smučarske skoke očitno v genih in že v mladih letih je dokazovala, da premore neverjeten talent. Še vedno pa vsakič znova navdušuje mirnost in psihološka stabilnost, ki jo Prevčeva premore kljub svoji mladosti in kljub temu, da v javnih nastopih deluje povsem drugače kot na skakalnici, kjer je nič ne vrže iz tira. Vse to je najmlajša članica šampionske dinastije Prevc še najbolje dokazala v Trondheimu, kjer so bile tekme vendarle vredne precej več kot tiste običajne. Tudi na tej točki je marsikdo pričakoval, da bi lahko Slovenka naletela na kakšne težave, ki jih svetovna prvenstva pogosto prinašajo s seboj. V ženskih skokih je to najbolj občutila najboljša skakalka vseh časov Sara Takanaši, ki je v svojih najbolj dominantnih sezonah, ko se je moral zgoditi pravi čudež, da se ni veselila zmage na tekmi, popustila ravno v najbolj ključnem trenutku. Čeprav je Japonka s 63 zmagami v svetovnem pokalu prepričljiva rekorderka, pa v svojih vitrinah še naprej nima posamičnega zlata iz svetovnih prvenstev ali olimpijskih iger. V tem pogledu jo je Prevčeva presegla že pri 19-ih, saj je v svojem prvem resnem poskusu suvereno osvojila zlato na majhni in na veliki skakalnici, prispevala pa pomemben delež tudi pri srebru na mešani ekipni tekmi.
Večina zaslužka najbrž na Norveškem
A ob tem se je marsikdo vprašal, koliko je Prevčeva s svojo neverjetno dominacijo do zdaj zaslužila? Znesek je višji kot bi marsikdo pričakoval, a mnogo nižji od zaslužkov, ki so prisotni v nekaterih drugih (zimskih) športih. Po podatkih mednarodne smučarske zveze je Nika do zdaj v letošnji sezoni svetovnega pokala zaslužila 102,369 švicarskih frankov, oziroma 106,583 evrov. Veliko večino tega zneska je prejela za uradne nagrade na tekmah – med njimi velikanski delež za enajst zmag –, nekaj dodatnega denarja pa si je prislužila še za zmago na polovični novoletni turneji, ki ji je prinesla dodatnih 10 tisoč evrov ter za zmagi v obeh kvalifikacijskih serijah na Ljubnem, kjer je finančno nagrado dvakrat po 1500 evrov prispeval BTC. Sicer je Slovenka slavila tudi na kvalifikacijskih tekmah v Zhangjiakouu in v Saporu, a za njiju ni dobila finančne vzpodbude. Precej pa je najmlajša skakalka v družini Prevc svojo denarnico napolnila v Trondheimu, kjer je za dve zlati kolajni in za ekipno srebro skupaj v žep pospravila še dodatnih 78,188 evrov. Skupno je torej od finančnih nagrad v letošnji sezoni zaslužila že 184,771 evrov, s čimer premočno vodi na lestvici največjih zaslužkark med skakalkami.
Znesek je kar visok, še precej višji pa bo lahko postal v prihodnjih dneh, ko tudi skakalke čaka norveška turneja. Ta je – kljub vsem upravičenim kritikam norveških skokov v zadnjih dneh – še vedno storila največ za finančno izenačitev moških in ženskih skokov. Skakalci še naprej sicer služijo več za skupno zmago, a po zapisu v dokumentu organizatorjev le zato, ker jih čaka več tekmovalnih serij v Vikersundu. Skupna zmagovalka bo tako v žep pospravila dodatnih 20 tisoč evrov (skakalec 30 tisoč), druga najboljša skakalka v seštevku turneje bo vzela 10 tisočakov (skakalec 14 tisoč), tretja pa bo bogatejša za pet tisočakov (skakalec sedem tisoč).
Moški skoki, smučanje in teki daleč, tenis v drugi galaksiji
A kljub temu slovenska šampionka še naprej precej zaostaja za svojimi moškimi kolegi. Vodilni skakalec svetovnega pokala Daniel Tschofenig je namreč v dosedanji sezoni v svetovnem pokalu zaslužil 356,754 evrov, torej trikrat in pol več od Prevčeve, pa čeprav ima za sabo manj dominantno sezono od šampionske Slovenke (veselil se je osmih zmag v primerjavi z enajstimi Prevčeve). Če bi Prevčevo uvrstili na lestvico najdonosnejših skakalcev v sezoni svetovnega pokala, bi poleg njega zaostala še za šesterico in bi torej zasedla osmo mesto, s čimer je zaslužila več od vseh slovenskih moških kolegov. Za primerjavo, njen brat Peter je v svoji najbolj dominantni sezoni, ki še vedno velja za rekordno po številu zmag, stopničk in osvojenih točk, zaslužil 248,800 švicarskih frankov, kar bi bilo z vračunano inflacijo zdaj vredno dobrih 270 tisoč švicarskih frankov. Nagrade torej skozi čas vendarle naraščajo, tudi skakalke pa so z vsako sezono v tem pogledu lahko bolj primerljive svojim moškim kolegom.
A vendarle je v ostalih zimskih športih ta razlika še nižja, v alpskem smučanju so finančne nagrade pri obeh spolih izenačene, kar pomeni, da je trenutno vodilna smučarka svetovnega pokala Federica Brignone do zdaj zaslužila že približno 610 tisoč evrov. Bolj donosni so tudi smučarski teki, najboljša tekačica sezone Norvežanka Therese Johaug je do zdaj v sezoni svetovnega pokala zaslužila dobrih 158 tisoč evrov, večino zneska (kar slabih 89 tisoč evrov) ja zaslužila za skupno zmago na tekaški novoletni turneji.
Še mnogo večja je razlika do skokov, če v obzir vzamemo tenis, ki je eden po spolih najbolj izenačenih športov na svetu. Američanka Madison Keys je v aktualnem letu zaslužila največ, kar se tiče nagrad za zmage na turnirjih, v žep je pospravila že slaba 2,2 milijona evrov pa je sezona šele v začetku. Bolj primerljiv je torej pogled na lansko teniško leto, ko je največ zaslužila Belorusinja Arina Sabalenka, ki je zaslužila skoraj devet milijonov evrov. Seveda bi bile te razlike do Nike Prevc in njenega nikakor skromnega zaslužka še mnogo večje, če bi jim dodali še finančno podporo, ki jo omenjeni športniki in športnice prejmejo s strani sponzorjev. Tu so v drugih športih zaslužki gotovo mnogo višji, glavni pokrovitelj Nike Prevc Polycom Škofja Loka gotovo ne more konkurirati z Red Bullom, ki podpira najboljšega smučarja Marca Odermatta ali pa prej omenjeno Sabalenko, ki jo med drugim podpira Nike.
Seveda so te razlike po svoje logične, smučarski skoki – sploh tisti ženski – so vseeno precej manj popularen šport z nižjo gledanostjo od vseh prej omenjenih. Predvsem pa pozornost dobijo le v peščici držav, ki se z njimi resno ukvarjajo. Prevčeva torej s svojo dominacijo sicer služi kar konkretno, a vendarle bo še nekaj časa minilo, da bo lahko v tem pogledu konkurirala ostalim, bolj popularnim zimskim športom ter tudi svojim moškim kolegom. Tu najhitrejše korake v finančno izenačitev počnejo prav na skakalno tako očrnjenem Norveškem, kjer pa bo škandal s skakalnimi dresi gotovo pustil posledice tudi na finančne prilive v skoke in posledično višino nagrad.
