Medtem ko so Žak Mogel, Žiga Jelar in Rok Oblak kot peti člani ekipe v svetovnem pokalu v tej sezoni doslej skupaj zbrali 18 točk, so tako oni kot ostali daleč od vrha tudi v celinskem pokalu. Na dosedanjih 13 tekmah v tem tekmovanju so slovenski orliči zabeležili vsega štiri uvrstitve med deseterico; na zadnji tekmi v Lillehammerju je bil sedmi Žak Mogel, Žiga Jančar v kitajskem Zhangjiakouju in Žiga Jelar v Ruki sta bila osma, Rok Oblak pa v Engelbergu deveti. Po novem letu se je krivulja celo še obrnila navzdol. Na dveh tekmah v Bischofshofnu je bila najboljša uvrstitev 18. mesto Maksima Bartolja, ki je bil kot 11. na drugi tekmi najvišje med Slovenci tudi na treh tekmah v Saporu. Po sedmih tekmah brez Slovenca med deseterico je ta trend nato minulo nedeljo na drugi tekmi le presekal Mogel. Ta konec tedna to tekmovanje gosti Kranj (tekmi danes ob 17. uri in jutri ob 10.30) in v našem taboru upajo, da bo vsaj domača tekma prinesla kakšno prelomnico. Celo v tretjerazrednem pokalu FIS, kjer tako kot v svetovnem pokalu prevladujejo Avstrijci (nazadnje v poljskem Szczyrku jih je bilo devet med deseterico), se je med najboljše uvrščal le Oblak, kjer je bil dvakrat tretji, dvakrat peti in enkrat sedmi.
Da sedanja garnitura skakalcev nima več ustreznih naslednikov, kaže tudi pogled na izide zadnjih mladinskih svetovnih prvenstev. Na lanskem domačem SP v Planici se je z devetim mestom najvišje povzpel Jaka Drinovec, ki v tej sezoni ni konkurenčen niti v alpskem pokalu, kjer tekmujejo letniki 2005 in mlajši. Zadnjega dobitnika posamičnega odličja na mladinskem SP lahko najdemo v letu 2020, ko je na prvenstvu v Oberwiesenthalu zdaj 22-letni Mark Hafnar osvojil bron. Fant zadnjo uvrstitev beleži s 40. mestom na lanski poletni veliki nagradi v Courchevelu, to zimo se na tekmah ne pojavlja več.
Goran Janus: To naj ocenjujejo tisti nad mano
Vzroke za padec rezultatske krivulje smo skušali najti tudi pri Goranu Janusu, glavnemu trenerju slovenskih skakalcev med leti 2011 in 2018, ki se je po šestih letih dela s kombinatorci lani spet vrnil k skakalcem ter prevzel vodenje ekipe B, a se je komentarju raje izognil. "Za to, da to ocenjujejo, so pristojni tisti nad mano. Sam sem se lani na novo vrnil k skakalcem in tudi moral marsikaj začeti na novo," je bilo vse, kar je bil pripravljen povedati na to temo. Mimogrede, lani, ko je to ekipo še vodil Igor Medved, sta bila v celinskem pokalu bolj konkurenčna vsaj Mogel in Bartolj, ki sta se nekajkrat zavihtela tudi na zmagovalni oder.
Jelko Gros: Slovenija nima toliko denarja kot Avstrija
In kaj na vse skupaj pravi vodja strokovnega sveta za skoke in nordijsko kombinacijo Jelko Gros? Tudi on se strinja, da je pogled na trenutno stanje bolj žalosten, in ugotavlja, da smo se hkrati vrnili v ustaljene tirnice, ko smo na deset let dobili enega vrhunskega skakalca: "To zagotovo ni naš cilj. Želja je, da na vsakem mladinskem svetovnem prvenstvu dobimo nekoga s kolajno. V tem trenutku nas s kolajnami na mladinskih SP rešujejo dekleta, bila pa so obdobja, ko so jih tam osvajali tudi fantje. Nerad rečem, da je ta padec rezultatske krivulje neke vrste naraven proces ali težava vse skakalne javnosti. Bilo je obdobje Norvežanov, ki so zmagovali na mladinskih SP, zdaj so to vlogo prevzeli Avstrijci. Če bi analizirali zadnjih osem let, lahko ugotovimo, da se je takrat v Avstriji nekaj spremenilo na celotnem nivoju. Plod tega je njihova sedanja prevlada na vseh ravneh. V lanski sezoni so bili v celinskem pokalu pred vsemi za 3000, v pokalu FIS pa celo za 8000 točk. Ob tem so danes redki, ki dobijo kolajno na mladinskem SP, ki niso že člani A ekipe v svoji reprezentanci."
Kot dodaja Gros, je to seveda povezano tudi z denarjem: "Slovenija nima toliko denarja kot Avstrija. Mi denimo nimamo ekipe, ki bi trenirala za pokal FIS, ki jo Avstrija ima, saj tega finančno nismo sposobni. Na tekme tega pokala hodimo le, če ga ima slučajno v programu mladinski trener, drugače pa le tisti tekmovalci in klubi, ki to plačajo sami. Tu je še pokal Fesa, torej bivši alpski pokal, kjer smo letos že zmagali v obeh kategorijah (enkrat Žiga Jančar in pri dekletih štirikrat 17-letna Tina Erzar, ki pa že osvaja točke v svetovnem pokalu, op. p.). Lahko smo torej zaskrbljeni, a nas to hkrati sili v boljše delo ter dodatne korake, ki jih moramo povzeti, če želimo, da se Avstrijcem najprej približamo in jih nato vsaj kdaj premagamo na tem nižjem nivoju, kot smo jih nekoč že."
Včasih med šest in deset, zdaj štirideset
Po mnenju strokovnjaka, ki je svoje čase treniral in v svetovni vrh pripeljal Primoža Peterko, smo vedno imeli nekaj dobrih posameznikov, nihče pa v zadnjih letih ni bil tako izjemen, kot so to Lanišek, Zajc ter Peter in Domen Prevc: "Takrat smo s to zelo dobro generacijo imeli tudi nekaj sreče. V sedanji generaciji mladih je sicer izstopal Rok Masle, ki si je ravno takrat, ko bi moral priti v svetovni pokal, strgal križne vezi in izgubil celotno sezono. On je bil nekdo, ki bi moral biti naslednji Timi Zajc ali kaj podobnega, a se to ni zgodilo. Vseeno nad njim še ne bi obupal."
Bi bilo po mnenju Grosa potrebno kaj spremeniti tudi pri delu Nacionalnega panožnega centra v Kranju, kjer se radi pohvalijo s svojim dobrim delom? "Oni odgovarjajo predvsem za mladinski program, kjer gre za kombinacijo talenta in dela. Njihovemu delu povsem zaupam, saj naloga DNPC ni rezultat za vsako ceno, ampak združevanje najboljših Slovencev s šolskim sistemom in povečanje števila tekmovalcev, ki se ukvarjajo s tem športom. Pred njegovo ustanovitvijo smo med 16. in 20. letom imeli med šest in deset športnikov, zdaj jih imamo 40, kar prinaša večjo verjetnost, da tudi nekdo, ki pri 16 letih še ne skače dobro, morda to začne kasneje. Povsem sem prepričan, da se bo prej ali slej našim najboljšim v svetovnem pokalu pridružil še kdo, v vmesnem času pa so potrebni tudi vsi ostali, ki jih mladi potrebujejo za to, da jih premagujejo, kakor tudi vzorniki v ekipi A, da jim lahko sledijo," še dodaja vodja Nordijskega centra Planica.
Slovenska skakalna šola je dolga veljala za primer dobre prakse in vzor ostalim zimskim in še nekaterim drugim športom, a, kot je nedavno v pogovoru za Ekipo dejal vodja panoge za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo Gorazd Pogorelčnik, če se ves čas ne razvijaš, če ne delaš korakov naprej, če malce zaspiš, še tako dober sistem hitro postane povprečen. Vse bolj se zdi, da se prav to v zadnjem času dogaja slovenski skakalni stroki in lahko le upamo, da se bo ta čim prej "zbudila" ter spet začela proizvajati nove prevce, zajce in laniške...
