Mnogi pravijo, da zimski športi v Sloveniji počasi izumirajo. Vi se s tem ne strinjate, saj ste pomagali postaviti strategijo razvoja Smučarske zveze Slovenije za naslednjih deset let.
Mnogi pravijo, da zimski športi v Sloveniji počasi izumirajo. Vi se s tem ne strinjate, saj ste pomagali postaviti strategijo razvoja Smučarske zveze Slovenije za naslednjih deset let.
Izhajali smo iz tega, da je smučanje slovenski nacionalni šport. Je del nas, naše kulture in naše zgodovine. Na Smučarski zvezi Slovenije sem sprejela vlogo podpredsednice, ker sama iskreno verjamem, da je smučanje eden najlepših športov. In to katerakoli disciplina – naj bo to tek na smučeh, alpsko smučanje, deskanje, skoki … Ta šport lahko preživljaš pozimi v naravi, z družino ali prijatelji. Ta šport nas ohranja aktivne in ob tem športu smo na prostem. Zimski športi so moja ljubezen. Lani je nacionalni časopis dal na naslovnico fotografijo smučarja na zasneženem jeziku sicer zelenega pobočja z naslovom Izumirajoča vrsta. Ampak to ne drži. Slovenci smučamo tako doma, kot v tujini. Če pogledamo čez mejo, v Franciji, Italiji, Avstriji so smučarska središča razprodana do zadnje sobe. Novembra so naredili tehnični sneg in odprli smučišča in od takrat ljudje smučajo. Potem pa je tu še to, da imajo samo Italijani 30.000 registriranih tekmovalcev in tekmovalk. Smučanje ne umira. Je pa izziv dostopnost smučanja, pa niti ne toliko finančno, koliko nam je blizu oziroma koliko nam je dostopno v Sloveniji, predvsem je izziv v količini športnih poligonov, ki jih imajo tekmovalci namenjenih treningom
V Sloveniji je verjetno težava v tem, da so smučišča na nizki nadmorski višini. V tujini je to drugače, saj je nad 1500 m vseeno dovolj mrzlo tudi za pripravo tehničnega snega.
Tudi v Sloveniji zmoremo pripraviti dobra smučišča tudi na nižji nadmorski višini – Kope, Mojstrana, Gače … Zelo lep primer je majhno lokalno smučišče Kotlje, kjer vsako leto smuča ca.1700 otrok.
Ampak v strategiji smo si zastavili nekaj stebrov razvoja. Povezovanje, ustvarjanje pogojev in popularizacija. S slednjo želimo predvsem najmlajšim omogočiti stik z zimskimi športi, a ne z namenom, da bi vsi postali tekmovalci, ampak, da se spoznajo z zimskimi športi. To izvajamo preko akcij kot je Šolar na smuči, Mini Planica, omogočamo ogled mednarodnih tekmovanj v Sloveniji, …Imamo pa tudi programe s katerimi želimo pomagati klubom, da bodo lahko nudili vse tudi tistim, ki želijo v smučanje vstopiti bolj resno. V povezavi s smučišči potekajo iniciative vzpostavitve športnih poligonov, na katerih bodo slovenski tekmovalci lahko trenirali. Za starše je precej obremenjujoče, če morajo trenirati v tujini. Želimo si, da bi imeli svojo 'telovadnico' doma. Če se na nekem smučišču naredi poligon za trening tekmovalcev, je po dveh urah lahko na voljo tudi vsem ostalim. Kvaliteta smučanja je lahko boljša.
V strategiji je zapisano, da se uvede obvezna zimska šola v naravi. Toda samo to ne bo dovolj, da mlade potegnete v ta šport.
Šole imajo možnost organizacije enega ali dveh športnih dni, je pa to še vedno v domeni šole, da se odloči za to ali pa ne. Lahko spodbujamo in pomagamo, tukaj pa sta tudi dva svetovno znana proizvajalca oprema kot sta Elan in Alpina. Elan že več kot desetletje podarja smuči šolam, da omogoči smučanje tudi otrokom, ki nimajo opreme. Tu je tudi ZUTS, ki nenehno izobražuje tudi profesorje športne vzgoje, da lahko bolje prenašajo znanje na otroke.
Zakaj pa je smučanje sploh nacionalni šport v Sloveniji? Zakaj smo ga vzeli za nacionalni šport?
Če se spomnimo vseh trenutkov, ko smo navijali za naše smučarje … In še danes navijamo. Sicer ne v taki meri kot nekoč, ko se je ustavljal pouk in so v tovarnah ustavljali linijo, da smo šli gledat naše tekmovalce. Nacionalno pomeni tudi to, da imamo v Sloveniji vsako leto tekmovanja v teh športih na najvišji ravni – svetovni pokal in svetovna prvenstva. Tudi to, da Slovenija kot mala država zaradi znanja in strokovnjakov, ki jim imamo, drži in tekmovanja in tekmovalce na najvišji ravni. In nenazadnje, številne Slovenke in Slovenci katerim je smučanje nezamenljiv del zimskega obdobja. To ohranja dejstvo, da je smučanje slovenski nacionalni šport.
Verjetno ste prepričani, da bo strategija SZS v naslednjih desetih letih uspešna.
Da. Iskreno si želimo, da bodo Slovenci smučali in imeli možnost udejstvovanja v smučanju. Za to bomo naredili vse kar je v naši moči, da bomo skrbeli ne samo za tekmovalce, kar je tisto kar vsi vidimo, tudi na televiziji, ampak da bomo poskrbeli za popularizacijo in dostopnost smučanja. Ob tem pa seveda želimo povezati ključne deležnike. Najbolj pomembno pa je, da je smučarska zveza zveza klubov in društev, ter da klubom pomagamo pri njihovem razvoju. Če pa ne bi verjeli v to, kar delamo, potem pa tega ne bi delali.
Tudi v tujini se zavedajo, da pada zanimanje nekaterih zimskih športov.
Vprašanje je, koliko so nekatera tekmovanja privlačna za spremljanje po televiziji. Toda, če pogledamo množičnost recimo smučarskega tega in pozitivnega učinka tega športa na človeka, je to nekaj povsem drugega. Smučarski tek je dostopen, enostaven in eden najbolj zdravih športov, kar jih je. Pri smučarskem teku že nekaj let poteka iniciativa skupne tekaške karte, ko lahko tečemo na smučeh kjerkoli v Sloveniji. Tudi v Planici, kjer shranjujejo sneg in naredijo proge takoj, ko je dovolj mrzlo, in na Pokljuki, ki je sanjska. Ne gre samo za tekmovanje, gre za splošno udejstvovanje širše skupine ljudi.
Ciljna publika vaše strategije bodo morali biti tudi starši.
Seveda. Na koncu je veliko odvisno od staršev. Lahko si otrok še tako želi, a če mu starši tega ne omogočijo, potem ni nič. Je pa tudi priložnost, da ponudniki šol na snegu naredijo vse skupaj manj obremenjujoče za starše. Imamo nekaj primerov res dobre prakse. Lahko izpostavim smučarske skoke v Tržiču. Tam je klub, ki trenira na skakalnici v Sebenah povezavo z osnovnimi šolami. Klubski delavec pobere otroke v šoli takoj po pouku, jih pelje na trening in jih potem pravočasno dostavi nazaj v šolo, kjer otroke po službi, poberejo starši. Straši tako nimajo nobenega dela s prevozi otroka, ki trenira. Vemo pa tudi, da pa se morajo v kakšnem drugem klubu starši ogromno žrtvovati, da otrok pride na trening. To staršem vzame veliko časa. Klubom želimo pomagati tudi s priročnikom, tudi z delavnicami, da jim damo ideje, kaj lahko naredijo, da so ti programi za starše bolj prijazni.
Torej vse se da, če se hoče?
S programi in pametnim načrtovanjem se da narediti marsikaj. Ne da se z glavo skozi zid, ampak lahko se združijo nekatere dobre prakse, uporabijo ideje in potem je vse lažje.
Za tako strategijo kot ste si jo zastavili, boste morali imeti zvrhano mero potrpežljivosti.
Športnike nas odlikuje vztrajnost in delavnost. Strategijo pa smo naredili na način, da smo vključili vse ključne deležnike. Pozvali smo klube, delavce v športu, nekaj nekdanjih tekmovalcev, sodelavce smučarske zveze, tudi nekatere upravljavce smučišč. Vsi so prisostvovali s svojim znanjem, opredelitvijo problema, iskanju priložnosti in sinergij. Verjamem, da smo ob snovanju strategije, ko smo vključili vse deležnike, tudi ustvarili zavedanje, kje so izzivi, kam želimo priti ter kaj vse se z dobro voljo in pozitivnim pristopom da narediti.
