Trček, ki je bil pred tem kratek čas trener v Južni Koreji, sicer pa je deloval na klubski ravni, je mesto glavnega trenerja češke izbrane vrste prevzel pred lansko sezono. Skrbi predvsem za Romana Koudelko, ki se lahko pohvali s petimi zmagami v svetovnem pokalu, a je zadnja stara že devet let. Če z ostalimi češkimi skakalci ni imel sreče, saj je večina starejših (Polašek, Kožišek, Filip Sakala) zaradi neurejenih razmer predčasno končala kariero, je že 35-letni Koudelka v lanski sezoni po štirih letih krize tudi po zaslugi slovenskega trenerja spet napravil korak naprej in se dvakrat uvrstil med deseterico v svetovnem pokalu.
V tej mu gre po poletnih težavah s kolenom ponovno slabše, edine tri točke je osvojil za 28. mesto v Innsbrucku. "Poleti smo se polovico časa ukvarjali z njegovim kolenom in rehabilitacijo. Na veliki nagradi je že zelo dobro kazalo, potem pa so se mu spet vrnile bolečine. Ugotovili smo, da ima v kolenu luknjo oziroma mu manjka kar nekaj hrustanca in kazalo je že, da bo moral zaključiti. Potem smo le našli nek trenažen proces in način treninga, ki je pripeljal do tega, da zdaj skače brez bolečin. Morda ga je še nekoliko strah in je zato v sezono vstopil z rezervo. Zdaj kaže vedno boljše skoke in upam, da bo ta trend nadaljeval do SP v Trondheimu. Ko smo bili tam nazadnje na pripravah, mu je skakalnica zelo ustrezala. Takrat so tam trenirali tudi Avstrijci in sta ga preskakovala samo Kraft in Tschofenig," je Trček glede njega vendarle optimist.
Trček si je za pomočnika vzel še našega nekdanjega skakalca Jureta Šinkovca, ki je kariero pri 31 letih zaključil leta 2016 in mu je z izkušnjami nastopov v svetovnih pokalih v veliko pomoč: "On mi res pomeni kar velik plus. Njegove izkušnje pridejo zelo prav, z Lukasem Hlavo smo dober trio. Tako imamo potencial, da postavimo dober program in lahko konkuriramo na višji ravni."
Doma brez treninga
Čehi se srečujejo tudi z logističnimi težavami, saj doma z izjemo Frenštada, kjer za skakalnice skrbi nekdanji svetovni prvak v poletih Jaroslav Saka, a pozimi pogosto ni snega, nimajo ustreznih razmer za trening. "V Harrachovu so sicer uredili skakalnico, a se je pokvaril stroj za delanje smučine, tako da nismo mogli oddelati niti državnega prvenstva. Center v Libercu je zdaj v privatnih rokah, tudi profil skakalnice je že zastarel. To je kar težava. Ker nimamo doma urejene nobene skakalnice, moramo med tednom trenirati na Poljskem, v Sloveniji in Avstriji, kar nam vzame veliko časa in denarja. Na tak način je tudi težje najti prave občutke. Za Romana je še toliko težje, ker že ima družino."
Vsi ostali imajo težave z osvajanjem točk že v celinskem pokalu, tako da jih po mnenju Trčka nima smisla mučiti s svetovnim pokalom, saj bi bil to zanje samo negativen stres. "Pri večini je nivo skakanja največ za pokal FIS. Samozavest si je najprej potrebno pridobiti na tekmah nižje ravni. Čehi so v zadnjih letih nekoliko zaspali in je to težko spremeniti v letu ali dveh. Že v pokalu FIS je vsaj deset dobrih skakalcev, v celinskem pa 15 ali 20 na ravni svetovnega pokala. Nek napredek pri mlajših v alpskem pokalu se sicer kaže, a mladega skakalca je potrebno razvijati od štiri do osem let, če se želi narediti korak naprej. Seveda pa je vprašanje, ali bom sam toliko časa zraven," ima Trček s Čehi pogodbo le do izteka naslednje olimpijske sezone.
