Se vam je po tem tretjem mestu v Annecyju od srca odvalil kakšen težek kamen?
Sama niti ne bi govorila o kamnu. Predvsem je bil ta rezultat pomemben iz motivacijskega vidika. Glede na to, koliko smo delali in vlagali na treningih, smo vsi vedeli, da enkrat mora priti tudi ta dan. Zdaj, ko je v Franciji vendarle prišel, smo vsi veseli in zadovoljni. Vemo pa, da bo še vedno treba delati naprej in se truditi na treningih.
Bi rekli, da glede na vaše omejitve pri streljanju vendarle najlažje pridete do vrhunskega rezultata v sprintu, čeprav ste dejali, da vse discipline jemljete enako?
Definitivno. Zdi se mi kar nekako samoumevno, da imam tam največ možnosti, saj sta pri sprintu samo dve streljanji. Tam se lahko najbolje zberem, ob tem sem na strelišču sama. Na tekmah s skupinskim startom in zasledovanju je prisotnih več motenj. Tiste, ki so v streljanju hitrejše od mene, me privedejo do tega, da delam tudi več napak. Kriva sem sama, saj me enostavno zmotijo. Te napake se seveda trudim odpravljati, kar pa ne gre čez noč. Še vedno sem v zaostanku za tistimi najboljšimi, ki imajo puško v rokah že 15 let. To je tako, kot če bi se z njimi primerjala, katera me lahko 'presprinta'. Za to, da ti nekaj postane samoumevno, potrebuješ toliko in toliko ponovitev. Predvsem na tekmah z več streljanji štejejo izkušnje.
Pred začetkom sezone ste dejali, da ste strelsko napredovali. Imate glede na težave na večini tekem še vedno takšen občutek?
Da, za tem še vedno stojim. Vem, da sem se izboljšala tudi na strelišču, kot tudi vem, kako je potekalo celotno minulo leto in koliko je bilo vmes garanja in posledično izboljšav. Tega ne vem samo jaz, ampak tudi vsi trenerji, ki so stalno z mano na treningih. Ob tem ves čas spodbujamo drug drugega in nek napredek se definitivno vidi. Zdaj je to treba s treningov prenesti na tekme. Delamo na tem, da sem, ko pridem na strelišče, v svojem svetu. Odmisliti vse ostalo in se osredotočiti le nase seveda ni lahko.
Bi torej rekli, da so težave predvsem v psihi in ne toliko v tehniki streljanja?
Niti ne. Tu je vse povezano. Ko vidiš, da določena punca že leži ali stoji na strelišču, te to zmoti, še posebej, če gre za levičarko, ki se postavi drugače. Tako se lahko hitro že narobe zapelješ na odejo, čeprav se tega tisti trenutek ne zavedaš. Šele pri streljanju nato vidiš, da nekaj ne deluje tako, kot bi moralo. Takrat je seveda že prepozno. Kot rečeno tu pridejo do izraza izkušnje.
Načeloma vam gre na strelišču bolje tudi takrat, ko so boljše tudi vremenske razmere, saj vas verjetno prej zmotijo veter, mraz ali megla?
Načeloma res, a včasih je brezvetrje lahko tudi past. Takrat ti je nekako samoumevno, da zdaj mora biti vse v najlepšem redu in se nato morda narobe postaviš. Lahko si za manj kot milimeter narobe postavljen na ličnici, kar pa pri razdalji 50 metrov hitro pomeni že nekaj centimetrov. Gre za minimalne napake, ki jih je res težko razložiti in jih razumemo samo mi, ki se s tem ukvarjamo.
Januarski cikel svetovnega pokala tudi letos vključuje klasiko z Oberhofom, Ruhpoldingom in Anterselvo. Prvi je že konec tedna na vrsti Oberhof. Kako vam je tam všeč?
Od teh treh prizorišč mi je prav Oberhof še najmanj ljub. Poleg tega sem bila čez praznike malce bolna in zato izgubila kakšen teden dobrega treninga. Tudi zaradi bolezni mi Oberhof trenutno posebej ne diši. Tam bom nekako skladno tekmovala in trenirala. Vem, da bo to težko in da me čaka zahteven teden, a mi bo za naprej zagotovo koristilo. Po drugi strani mi je med januarskimi prizorišči najljubša Anterselva. Gre torej za dve precej različni prizorišči. Res je, da je na vseh teh treh ogromno gledalcev in navijačev, temu primerno pa tudi vzdušje.
Že kdaj pomislite na februarsko svetovno prvenstvo v Lenzerheideju kot vrhunec sezone?
O tem sem več razmišljala čez poletje. Trenutno se dogaja toliko stvari, da so moje misli usmerjene predvsem nanje. Prvenstva se seveda veselim in ga že komaj čakam, a do tja je še mesec in pol. Imam pa na Lenzerheide kar lepe spomine, saj sem bila lani solidna na generalki, tam pa sem tudi že zmagala na sprintu kot smučarska tekačica.
Faka zdaj muči zobobol
Jakov Fak je v zadnjih dneh treniral v zelo omejenem obsegu, saj je imel težave z zobobolom. Zaradi njih je v petek obiskal zobozdravnika in se ni udeležil uradnega treninga in druženja z mediji, ki ga je na ta dan organizirala smučarska zveza. Ker to vpliva tudi na krvni pritisk, so mu zdravniki odsvetovali trening na vso moč. Zadnjo kontrolo je imel včeraj, zato se bo ekipi na novem prizorišču svetovnega pokala v Oberhofu pridružil z zamudo. Tam bodo na startu še Lovro Planko, Anton Vidmar, Miha Dovžan, Polona Klemenčič in Lena Repinc.
