Čeprav izjemna slovenska skakalka, ki je v Pekingu postala olimpijska prvakinja, še vedno ni uradno sporočila, da je zaključila svojo skakalno pot, pa je bolj kot ne jasno, da se je 29-letnica že posvetila drugim stvarem. Pred kratkim je postala mama, poleti se je poročila, zdaj pa je že aktivna v vlogi skakalne trenerke. Pod svojim okriljem pa ima prav zanimivo mladenko, ki želi državo, v kateri skoki niso razviti, postaviti na zemljevid.
Gre za Latvijko Aelito Krasilščikovo, ki zdaj svoj skakalni talent razvija v Sloveniji. "Imam svoje sanje in veliko podporo svoje družine, prijateljev in drugih bližnjih, zato si želim, da bi svoj najljubši šport profesionalno trenirala v prihodnosti. Verjetno bom nadaljevala s svojim šolanjem na srednji šoli v Ogru v Latviji, a če se bo ponudila priložnost, bom šla v drugo državo, kjer bom lahko treninge kombinirala s šolo. Želim napredovati in upam, da se bo vse izšlo, kot si želim," je pred letom dejala v enem intervjujev. Ker Latvija nima primernih pogojev za napredne treninge skokov, saj je v državi le nekaj majhnih skakalnic, je Krasilščikova iskala priložnost drugje.
Poleti se je komaj 15-letni skakalki ta priložnost res ponudila. Kot številnim ostalim skakalcem in skakalkam iz držav, ki nimajo razvitega programa za ta šport, ji je vrata odprla Slovenija. Avgusta se je mlada Latvijka preselila na sončno stran Alp, kjer je začela svoj talent razvijati tudi pod budnim očesom nikogar drugega kot Urše Križnar. Marsikdo bo ob tem imenu nekoliko presenečen, zato naj pojasnimo, da gre za skakalko, ki je prej uspešno nastopala pod imenom Urša Bogataj, poleti pa se je poročila z bratom Nike Vodan (prej Križnar). Kakorkoli že, Križnarjeva (prej Bogatajeva) skrbi za razvoj nadarjene Latvijke, ki želi obuditi ta skoke v tej baltski državi. "Je talentirana in bo gotovo zasijala, o tem nimam dvomov," je o Krasilščikovi dejala njena mati, ki je prav tako nekdanja športnica.
Slovenija je v zadnjem času že skrbela za prebujenje skakalno manj razvitih držav, najboljši primer so skakalke iz Kanade na čelu s svetovno prvakinjo Alexandrio Loutitt in Abigail Strate, ki so svoje domovanje našle na sončni strani Alp. Z mlado Latvijko pa se obuja možnost, da bi skoki več pozornosti dobili tudi v tej baltski državi. V Latviji imajo upanje, da bo 15-letnica obudila ta šport v državi in bo sledila poti drugih zimskih talentov v državi, med katerimi izstopata Patricija Eiduka, mladinska svetovna prvakinja v teku na smučeh iz leta 2022, in Dzenifera Germane, aktualna mladinska svetovna prvakinja v slalomu. Za zdaj mlada skakalka še ne dosega izidov, ki bi obetali tovrsten vzpon proti vrhu, je pa že stala na stopničkah Fisovega tekmovanja New Star Trophy. Je tudi latvijska državna prvakinja, v začetku oktobra je debitirala v medcelinskem pokalu in je v Otepaaju dvakrat zasedla 16. mesto ter je tako za eno mesto zgrešila pravico nastopa v svetovnem pokalu. Na tega bo morala še počakati, a glede na to, da je stara komaj 15, ima časa na pretek.
Latvijski smučarski skoki so bili sicer bolj aktivni pred sedemdesetimi leti 20. stoletja, ko pa so se na zvezi odločili, da je to šport brez prihodnosti in so zaprli program. Agris Kumelins je bil takrat eden vidnejših skakalcev in v začetku 21. stoletja se je odločil, da bo ponovno obudil skoke v Latviji. Njegova želja se za zdaj še ni uresničila, bi pa razvoj Krasilščikove prinesel korak v tej smeri.
