Potem ko je v prejšnji sezoni po sesutju imunskega sistema najprej zbolela za covidom-19 in nato še za gripo, je Eva nastopila na le petih tekmah svetovnega pokala, na katerih je bila daleč od najboljših. Po praktično izgubljeni sezoni zdaj pravi, da ne ve, kaj od sebe še lahko pričakuje. Glavni vzrok je sindrom RED-S ali relativni energijski primanjkljaj, ki v športu pomeni stanje podhranjenosti, pri katerem telesu ne priskrbiš dovolj energije za vzdrževanje telesnih funkcij. "Zdravnica mi pravi, da bi bila lahko zaradi tega bolj šibka, čeprav se sama tako ne počutim. Upam, da se mi to ne bo poznalo in da bo sezona spet zelo dobra. Prvi pokazatelj, kje sem, bo šele tekma FIS v Beitostølnu, saj se v Sloveniji težko s kom primerjam. Se pa na to tekmo ne zanašam, saj sem bila lani druga na podobni tekmi v Muoniju, potem pa je sezona šla v nezaželeno smer. Res pa je, da že komaj čakam začetek svetovnega pokala," pravi, da pred tekmami že čuti adrenalin. Stik s snegom je doslej imela le v tunelu v Oberhofu, kjer ji je trening na polovici priprav prekinila bolezen. Občutek na smučeh sicer zelo hitro najde. Vse po starem je tudi glede opreme, kjer ima pogodbo z Rossignolom. Od njih dobi dovolj smuči ter tudi dva človeka, ki pomagata pri njihovem testiranju. Ob tem seveda upa na dober servis, kar prepušča vodstvu reprezentance.
Glavni ponovno sprint
Po dogovoru z glavnim trenerjem Olo Vignom Hattestadom je v poletnem pripravljalnem obdobju precej vadila po svojem programu in se spet bolj posvetila sprintu. "Bila sem že zelo dobra sprinterka, manjkala mi je le pika na i. Glede na lanskoletni trening in narejeno bazo vzdržljivost ne bi smela biti težava. Letos sem naredila malenkost manj ur treninga, a zato s toliko več intenzivnosti. Predvsem sem bistveno bolj poslušala samo sebe in svoje telo kot v lanski sezoni. Potrebno je zaznati, kdaj ima telo dovolj. Ker sem po značaju perfekcionistka, sem šla kdaj tudi z glavo skozi zid. Tudi na tem področju sem morala več delati na sebi, da sem na kakšnem treningu, ko sem se počutila bolj utrujeno, tudi malce 'zabušavala'," je bil tudi to zanjo kar izziv.
Tekme v sprintu ji v zadnjih dveh sezonah niso bile več v veselje, saj na njih ni več dosegala prejšnjega nivoja: "Sprint se mi je kar malce zameril, ko sem že imela težave z uvrščanjem v finalni del, ker je bilo spet povezano s sindromom RED-s. To se potem poveže tudi na psiho. Zaradi slabših rezultatov v tem enostavno več nisem uživala. Zdaj se spet počutim tako kot nekoč, morda celo na malce višjem nivoju. Zdaj potrebujem samo še neko samopotrditev, da spet začnem verjeti v to, kar sem sposobna."
Napredovati iz tekme v tekmo
Ne glede na večjo osredotočenost na sprint pa Eva tekem na razdalji ne želi zanemariti. Dokončati namerava tudi Tour de Ski, ki ga je v predzadnji sezoni v seštevku zaključila na 12. mestu. "Verjetno bom izpustila kakšno tekmo na 20 kilometrov, medtem ko verjamem, da sem na deset kilometrov še vedno lahko konkurenčna in da tudi na razdalji lahko pokažem to, kar sem že pokazala. Res je, da na Alpe Cermis ne bom mogla tako, kot sem nekoč že, saj imam na sebi le nekaj več mase. Konec koncev je na Tour de Ski pomemben skupni seštevek in ne zadnja tekma," si tudi sicer v celotni sezoni želi biti predvsem konstantna.
"Iz tekme v tekmo si želim napredovati, upam pa, da bo forma na najvišjem nivoju na SP v Trondheimu. Tam bo moj glavni cilj tekma v sprintu v prosti tehniki, si pa želim, da bi bila na koncu sezone zadovoljna s skupnim seštevkom. Predvsem nočem, da bi bila visoko samo na enih tekmah in na drugih med zadnjimi. Če se ne bi uvršala med prvih 30, je bolje, da spakiram kovčke in grem domov. Želim si spet dobiti občutek, da ko po kvalifikacijah sprinta pridem čez ciljno črto, vidim, da sem se brez težav prebila med prvih trideset. Ko bom to dosegla, verjamem, da se mi bo odprlo in ničesar več ne izključujem," ji ob tem ustreza tudi urnik tekmovanj, na katerem je manj potovanj kot v lanski sezoni. "Želim si predvsem uživati!," zdaj pravi 29-letna tekačica, ki še maja ni bila povsem prepričana, ali bo sploh nadaljevala svojo športno pot. Močno si je nato oddahnila po negativnem testu na dedni gen raka, za katerem je na prsih zbolela njena sestra Maruša. Hkrati jo veseli, da gre močno na bolje tudi njej, trenutno okreva v toplicah.
V Ruki morda še ne
Po trenutnih načrtih naj bi Eva izpustila uvodno postajo svetovnega pokala v Ruki, kjer bodo tri tekme med 29. novembrom in 1. decembrom. "To prizorišče mi ni nikoli ustrezalo. Skandinavci so tam na zelo visokem nivoju, ker so že toliko prej na snegu. No, v primeru, da bi na sprintu v Beitostølnu naredila res dober rezultat, bi v Ruki vseeno startala v sprintu in na deset kilometrov klasično," bo v nasprotnem primeru sezono začela teden dni kasneje v Lillehammerju.
Rezultatske cilje si je sicer zastavila, a o njih kot po navadi ne želi govoriti. "Če mi kdo reče, ali bi raje kolajno na svetovnem prvenstvu ali mali kristalni globus, bi se odločila za slednjega," je pojasnila, kaj ji vendarle pomeni več.
S tem, kaj počno tekmice, se Eva ne želi obremenjevati, verjame pa tudi v uspešno vrnitev Norvežanke Therese Johaug, za katero meni, da se bo na razdalji vrnila tja, kjer je že bila. "Če se je kdo zmožen po dveh letih pavze vrniti na najvišjo stopničko, je to Therese Johaug. Mislim, da spet ne bo imela konkurence," je prepričana v Mariboru živeča Gorjanka.
