Potem ko je Logatčan zaradi diskus hernije in operacije izgubil celotno sezono 2020/21 ter se v olimpijski sezoni še ni uspel približati svojim prejšnjim dosežkom, je v prejšnji vendarle storil korak naprej. Prav ob koncu se je z devetim mestom na sprintu v Lahtiju uspel približati svojemu najboljšemu dosežku, sedmemu mestu iz februarja 2020 v Åreju. Ob tem se je še štirikrat uvrstil med dobitnike točk, z 28. mestom na tekmi s skupinskim startom v klasiki v francoskem Les Roussesu si jih je prvič pritekel tudi na razdalji. Skupaj z Vilijem Črvom sta se prebila tudi v finale ekipnega sprinta na SP v Planici in ga zaključila na 14. mestu.
Na nov korak naprej zdaj 27-letni Miha računa tudi v prihajajoči sezoni: "Zadnja testiranja res kažejo na napredek, a to bo treba pokazati tudi na snegu. Izkušnje so gotovo na moji strani. Prvi in glavni cilj je finale v sprintu, zelo dobrodošle pa bi bile tudi kakšne točke na razdalji. Računam tudi na redno uvrščanje v finale dvojic, ki je zame najtežja tekma, saj noge tam resnično trpijo. Letos bo tudi tekma v mešani štafeti, kjer si želim doseči kaj več. Ker v novi sezoni ne bo kakšnega večjega tekmovanja, bo moj glavni cilj novoletna turneja. Enkrat sem jo že končal, tudi tokrat imava s trenerjem v načrtu, da grem na njej do konca. Nikoli pa seveda ne veš, kaj se vmes lahko zgodi." Na turneji bo tako poskušal izboljšati 54. mesto iz leta 2020.
Kot začetek na novo
Najizkušenejši član slovenske ekipe si v novi sezoni želi narediti korak naprej tudi po psihološki plati. "Sezona je zanimiva z dveh vidikov – ni nekega vrhunca in uveljavlja se prepoved fluora. V bistvu je to kot neki začetek in upam, da gre v našo korist. V sprintu sem že prišel v polfinale, a za finale je treba biti izredno borben, pokazati zobe, morda kakšnega Norvežana, ki so najboljši, zapreti in se postaviti pred njega, češ, tukaj sem jaz in ne moreš mimo mene! To je izjemno pomemben pogoj, da boš nekoč na vrhu. Če se vedno umakneš, potem pač svojega ne dosežeš," je Mihov letos največji cilj, da se na progi postavi zase.
Najboljšemu slovenskemu tekaču vsekakor zelo ustreza, da se je pred prejšnjo sezono v reprezentanco vrnil norveški strateg Ola Vigen Hattestad, s katerim sta vzpostavila zelo dober odnos: "Že v njegovem prvem mandatu v Sloveniji sva res dobro sodelovala in res sem vesel, da je ponovno z nami. Od njega bom poskušal dobiti čim več. Z nami je hvala bogu še vedno tudi Nejc Brodar, ki je zelo pomemben del ekipe, predvsem z vidika logistike, zna pa tudi svetovati, če imam kakšne težave na treningu."
Slovenska ekipa je po mnenju sogovornika na novo sezono zelo dobro pripravljena: "Letos smo res sinhroni, dobro smo trenirali in se povezovali tudi z mlajšo reprezentanco. Zdaj imamo kar nekaj fantov, ki znajo hitro teči, kar je pomembno tako zame kot za njih. Če je konkurenca, se da rasti, če si sam, precej težje. Kolektivno smo naredili korak naprej, a ko pride zima, bo to treba tudi pokazati."
Družina pomemben vidik
Po daljšem času je Miha povsem zadovoljen tudi z vodstvom teka na smučeh na Smučarski zvezi Slovenije: "Moram jih pohvaliti, da so letos uredili vse, kot bi bilo treba. Seveda bi si kakšne stvari želel tudi boljše, a to vsak vidi po svoje, na zvezi pa morajo delovati kot enota. Ne moremo biti egoisti in gledati le nase, ampak na razvoj celotnega teka na smučeh. Pomembno je, da bodo uspehi tudi, ko naša generacija konča tekmovanja."
Logatčan si je medtem že ustvaril družino, starejši sin Luka je star tri leta, mlajši Filip leto in pol. Čez poletje si je moral vzeti čas tudi zanju, saj pravi, da je družina vsaj enako pomembna kot kariera. "Zato sem si jo tudi ustvaril. Družinsko in športno življenje se trudim čim bolje 'kombinirati'. Na srečo ima družino tudi trener Ola in razume situacijo ter, če je treba, tudi prilagodi kakšen trening. Do zdaj sem s tega vidika stvari kar dobro izpeljal in upam, da bo šlo tako tudi naprej," je zadovoljen s povezovanjem športa in zasebnega življenja.
Zrno na zrno – pogača
Miha meni, da je bil vzgajan na podoben način kot marsikateri Norvežan, kjer je tek na smučeh že način življenja: "Ta šport je v družini, tako da sem že kot majhen pristal na smučkah in tekel. V glavi sem od nekdaj imel, da se želim s tem ukvarjati profesionalno in biti eden najboljših v svetovnem pokalu. Nikoli nisem razmišljal, da bi počel kaj drugega. Pravijo, da če ne sprejemaš manj kot točno tega, kar si želiš, boš to najverjetneje enkrat tudi dosegel."
Prvi adut moške ekipe ne skriva, da so njegov dolgoročen cilj OI 2026 v Italiji, kjer potihoma sanja tudi o kolajni. "Poseči po kolajni ali vsaj blizu nje je definitivno cilj, ki ga lovim," ob tem dodaja, da so Slovenci mnogokrat nezadovoljni nad uspehi svojih športnikov, tudi če na tekmah najvišjega ranga dosežejo sedmo ali osmo mesto: "To seveda ni prav! Posebej ko so na prvih mestih razvrščeni le Norvežani, ki imajo zelo širok nabor tekačev in tečejo že dobesedno od mladih nog. Slovenci kljub vsem pogojem, ki jim ne gredo v prid, delamo izjemno dobro. In v tej smeri bomo tudi nadaljevali!"
