Tadej Pogačar je udaril z vso silo. Imel je težave, si sam masiral stegno, ki ga je prizadel krč, spil napitek, ki mu je v zadnjem trenutku pomagal. Toda ker se zasledovalci niso uspeli dogovoriti, kako bi se zadeve lotili, je Slovenec spredaj zdržal. Njegov pobeg je uspel, njegov pobeg je zdržal do konca in Slovenec se je veselil zgodovinske tretje zaporedne zmage (le osem kolesarjev pred njim je kak spomenik osvojilo trikrat zapored, le dva pred njim Lombardijo) na tej dirki.
Od Coma do Bergama je kolesarje vodila izjemno zahtevna trasa, po nekaj na propad obsojenih pobegov se je oblikovala vodilna skupina z obema Slovencema - Pogačarjem in Primožem Rogličem, ki je vozil svojo zadnjo dirko za ekipo Jumbo Visme. Nato pa se je za solo pobeg odločil Pogačar, se odlepil od druščine kot raketa in bil videti kot nekdo, ki se mu ne more zgoditi nič več. Vseeno so prišli nekakšni krči in neka čudna masaža z udarjanjem po lastni nogi, marsikoga je skrbelo, toda kmalu je bilo vse v redu.
Pogačarju je tako uspela nova epska zmaga, Rogliču pa v rumeno-črni sončni zahod ni uspelo odjahati s prestižno zmago. Da bi bila mera polna, je v sprintu zasledovalcev Roglič prišel do tretjega mesta za dvojno slovensko prisotnost na odru za zmagovalce.
