Meta Hrovat je slovenske ljubitelje športa šokirala s svojo odločitvijo, ko se je pri vsega 24 letih odločila končati kariero. Odločitev je bila toliko bolj presenetljiva, ker je bila Hrovatova najboljša slovenska alpska smučarka, pred sabo je imela še ogromno let kariere. A kot je ob slovesu pojasnila, se je za to odločila po tem, ko po tekmi in padcu v Lenzerheideju nisem več našla pravih občutkov. "Psihofizično se nisem več počutila zmožna dosegati vrhunske rezultate in občutiti občutke, ki so mi prinašali veselje na snegu," je dodala na poslovilni novinarski konferenci.
Po končani karieri se je Hrovatova posvetila turnemu smučanju, a konec januarja je doživela hudo nesrečo. Zdaj je v intervjuju za Sportal prvič iskreno spregovorila o tem, kaj se je dogajalo, kako je padla in kako je imela tudi srečo v nesreči. "Ko sem smučala na manjšem grebenu, se mi je udrl sneg in zaneslo me je na strmo stran pobočja, kjer je bil napihan sneg oz. opast. Kar naenkrat se je pred menoj pojavil gladek balvan in z v vso silo sem trčila vanj. Z nogami in rokami se skale nisem niti dotaknila, samo z glavo. Dobesedno je šlo za to, da sem se z glavo ustavila v skali in trčila vanjo z vso silo in vso hitrostjo. Trk je bil na zelo majni površini, pri nosu in očeh. K sreči sem nosila smučarsko čelado in smučarska očala, če tega ne bi imela, bi se lahko precej slabše končalo," je povedala Hrovatova in dodala: "Vse se je dogajalo zelo hitro. Sestra Urša je takoj poklicala pomoč, prijateljici sta takoj pritekli do mene. Spomnim se, da sem povsem instinktivno snela čelado in si s prsti zamašila ušesa. Imela sem namreč občutek, da mi iz ušes lije kri. V resnici mi je kri zalivala oči, saj sem imela odprt zlom in mi je po obrazu lila kri, ki se je hitro nabrala tudi v čeladi."
V roku 20 minut je priletel helikopter in jo prepeljal v jeseniško bolnišnico, kasneje pa jo prepeljali v Ljubljano. Bila je hudo podhlajena in v bolečinah. Na Jesenicah so ji zašili rane in jo z infuzijami spravili k sebi. V Ljubljani so opravili tudi operacijo, rekonstrukcijo medočesnega dela in sinusa ter vstavljanje treh ploščic. "Ko sem se prebudila na Jesenicah, sem najprej pomislila na to, da nikoli več ne želim začutiti okusa in vonja po krvi in da nikoli več ne želim na smuči. No, že naslednji dan sem razmišljala povsem drugače, čez tri dni pa sem že komaj čakala, da grem spet na smuči in nazaj v hribe," je povedala nekdanja izjemna smučarka, ki poudarja, da jo je ta nesreča marsičesa naučila.
