Večina tekem na planiškem SP, ki bo od 21. februarja do 5. marca prihodnje leto, ima popoldanske termine, kar pomeni, da se uporabi luči ne bo moč izogniti.
A kot je v pogovoru za STA poudaril Šušteršič, so reflektorji pri planiški prireditvi še najmanjši problem.
"Tekme v smučarskem teku in tekaškem delu kombinacije tako in tako potekajo pri dnevni svetlobi. Tu težave ni. Pri skakalnih tekmah pa veliko ne moremo storiti, saj jih ni mogoče izpeljati drugače kot pod žarometi," je dejal Šušteršič.
Tudi zaradi podražitev so pri OK Planica pred časom končali sodelovanje s Trbižem za tekmi na 30 in 50 km v smučarskem teku. "Tudi zaradi povečanja cen energentov smo se odločili, da odpovemo sodelovanje z Italijani. Ne nazadnje smo zavezani tudi trajnosti, tistih 12 km proge po italijanski strani pa bi za nas pomenilo enormno porabo energentov, transporta itd.," je pojasnil generalni sekretar.
Potekali so namreč pogovori, da bi tekaški tekmi med sosednjim Trbižem v Italiji in Planico organizirali kot prva čezmejna dogodka na SP v nordijskem smučanju. Po preučitvi posledic na trajnostno naravnanost dogodka, logističnih vidikov in porabe energije pri izvedbi teh tekem, pa so se organizatorji odločili, da bodo vse tekme izpeljali na prizorišču v Planici.
Številke, s katerimi razpolagajo, kažejo na ogromne podražitve. "Pogodba, ki smo jo podpisali maja 2018, je narasla za dobrih 14 odstotkov zgolj zaradi inflacije. Če pa pogledamo le elektriko in jo primerjamo s predkoronskimi časi oziroma zdaj zlasti z ukrajinsko krizo, ki je ceno energentov res pognala v nebo, pa smo priča 600-odstotni podražitvi," je povedal Šušteršič in dodal, da k sreči elektrika še ni bila tako velika postavka v proračunu, kot je velika pri stroških izdelave umetnega snega.
Kot je dejal, je v deponiji v Planici ta čas 10.000 kubičnih metrov snega, ki ga bodo začeli razkrivati ob prvi ohladitvi, načeloma v začetku novembra. A tega snega ni dovolj niti za tekaške proge. "Letos pa moramo za tekmo pripraviti tudi obe Bloudkovi skakalnici ter letalnico bratov Gorišek. Do zdaj smo imeli v Planici zgolj tekaške tekme v sprintu, kjer je bilo treba pripraviti 1,2 kilometra dolg krog, zdaj pa bo to nekaj povsem drugega."
Tudi na naravni sneg ne morejo računati, saj naravni kristali niso ustrezni za pripravo tekaških prog in skakalnic v celoti. "Vsaj osnova mora biti obvezno iz umetnega snega. Ko bomo začeli razgrinjati deponijo, bomo shranjen sneg prestavili na proge in delno tudi na Bloudkovo skakalnico. Nato pa bomo morali ob naslednji ohladitvi zagnati stroje za izdelavo umetnega snega. Tu je največja poraba," je pojasnil.
"Pet dni prižganih luči za tekme ni v Planici noben problem. Ko pa mesec ali dva poganjamo snežne topove, gredo stroški v nebo. Poleg tega ne moremo zasneževati cele trase naenkrat, saj imamo omejitve tudi glede vode in zmožnosti. Po trije topovi hkrati delajo na tekaškem, trije pa na skakalnem stadionu. In te moramo nato seliti."
Kot je dodal Šušteršič, so višje cene energentov vračunali v proračun, vendar zadnjih podražitev niso mogli predvideti. "Smo vračunali, vendar takšnih podražitev, kot smo jim priča v zadnje pol leta, nismo mogli predvideti. Ves čas klestimo proračun, a nikakor še nismo na varni strani," opozarja Šušteršič.
Organizatorji so tudi še vedno v pogovorih z državo za morebitno pomoč pri financiranju tega velikega športnega dogodka, vendar: "Za zdaj ne od države ne od Fisa nismo prejeli še nič denarja."
