Snežni topovi in reflektorji so del alpskega smučanja. Redko katera tekma zmore brez umetnega zasneževanja, slaba vidljivost pa včasih prisili organizatorje, da tudi med dnevnimi tekmami proge osvetlijo s svetlimi žarometi.
"Želimo čim bolj zmanjšati uporabo reflektorjev med dnevnimi tekmovanji. Lahko pa se zgodi, da bodo morali reflektorji osvetljevati nekatere dele proge zaradi varnosti in televizijske produkcije," je za nemško tiskovno agencijo dpa pred začetkom sezone svetovnega pokala v alpskem smučanju konec tedna v Söldnu povedala povedala tiskovna predstavnica Fisa.
Po že treh odpovedih svetovnega pokala v smučanju prostega sloga, vsi organizatorji so kot glavno težavo navedli povečanje stroškov, pri Fisu zaskrbljeno gledajo tudi na alpska tekmovanja.
V ospredje so prišle zlasti energetsko intenzivne dirke z reflektorji, kot sta nočna slaloma v bavarskem smučarskem središču Garmisch-Partenkirchen ali v avstrijskem Schladmingu.
"Ugotoviti moramo, kje je mogoče s preprostimi ukrepi doseči največje prihranke," je dejala tiskovna predstavnica in med možnimi ukrepi navedla tudi "skrajšanje časa osvetlitve ali zmanjšanje moči reflektorjev".
Večina tekem na planiškem SP ima popoldanske termine, kar pomeni, da se uporabi luči ne bo moč izogniti. A kot je za STA izpostavil Tomaž Šušteršič, generalni sekretar OK Planica, so reflektorji pri planiški prireditvi še najmanjši problem.
"Tekme v smučarskem teku in tekaškem delu kombinacije tako in tako potekajo pri dnevni svetlobi. Tu težave ni. Pri skakalnih tekmah pa veliko ne moremo storiti, saj jih ni mogoče izpeljati drugače kot pod žarometi," je dejal Šušteršič in dodal, da je precej večji zalogaj kot osvetljevanje izdelava umetnega snega, brez katerega ni moč pripraviti ne tekem v smučarskem teku ne v skokih.
