V poolimpijski sezoni proračun krovne zveze za smučarski in deskarski šport znaša nekaj več kot 10,8 milijona evrov. Minula sezona je bila sicer rekordna po dosežkih slovenskih športnikov in športnic.
Predsednik smučarske zveze Enzo Smrekar je na redni letni skupščini na sedežu zveze v Ljubljani z zadovoljstvom povedal, da je za zvezo obdobje, ko so končali sanacijo finančnega poslovanja, ter da je pred njimi razvojno obdobje, s številnimi izzivi, s prvim svetovnim prvenstvom v nordijskih športih v Planici prihodnje leto.
Smrekar se je ozrl tudi na dosežke športnikov in športnic, ki so navduševali v svetovnih pokalih ter na zimskih olimpijskih igrah v Pekingu. Slovenija se je po številu olimpijskih kolajn na prebivalca uvrstila na drugo mesto, pred njo je zgolj Norveška. "Po številu kolajn na vloženi evrov pa je Slovenija prepričljivo na prvem mestu," je poudaril predsednik zveze Smrekar, ki opozarja, da konkurenčne države razpolagajo tudi z najmanj trikrat večjim proračunom.
Za smučarsko zvezo je tekmovalno gledano ena najuspešnejših sezon, s sedmimi olimpijskimi kolajnami, 78 uvrstitvami na stopničke, od tega 21 zmagami, in 221 uvrstitvami med najboljših deset.
Med slovenskimi športnimi zvezami ima višji proračun le Nogometna zveza Slovenije, z lanskimi prihodki v višini 19,53 milijona evrov.
Z najvišjim proračunom med panogami SZS ostaja alpsko smučanje v višini 3,48 milijona evrov. Približno 2,46 milijona evrov bodo imeli na razpolago v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji. Biatlon, ki se je okrepil s smučarsko tekačico Anamarijo Lampič, bo lahko računal na 1,352 milijona evrov, smučarski teki pa bodo lahko pričakovali 1,086 milijona evrov.
Med razvojnimi usmeritvami je tudi okrepljeno sodelovanje s klubi, je poudaril direktor zveze Uroš Zupan. Odpravili so možnost izrednega članstva. Poslej član zveze ne more biti več nekdo, ki ni tudi član kluba.
Z letno skupščino pod streho se slovenska smučarska zveza lahko mirno poda na poletne počitnice, ki pa ne bodo prav nič dopustniške za večino članov reprezentanc.
Reprezentante v alpskem smučanju julija čaka letni preizkus pripravljenosti, tako imenovani preizkus železni mož oziroma ironman. V primeru neuspeha negativno ocenjeni tekmovalcev oziroma tekmovalka ne bosta mogla na sneg. Opravljen test ironman je pogoj za izpolnitev meril za uvrstitev v ekipo. Preizkus je glede na zapisano v planu za sezono prihranjen zgolj najboljši slovenski smukačici Ilki Štuhec.
Avgusta in septembra pa alpince po načrtih čaka odhod na južno poloblo. Slovenski alpski smučarji bodo po dveh letih zaradi novega korovirusa poletni del priprav na novo sezono končno lahko znova opravili na zimskem snegu na južni polobli.
V Ushuaio v Argentini bodo šli na sneg moška in ženska ekipa v tehničnih disciplinah za svetovni pokal, Žan Kranjec, Štefan Hadalin, Tijan Marovt, Ana Bucik, Meta Hrovat, Andreja Slokar, Tina Robnik, Neja Dvornik in smukačica Ilka Štuhec.
V La Parvi v Čilu pa bodo po načrtih člani moške ekipe za hitri disciplini Martin Čater, Miha Hrobat in Nejc Naraločnik, poškodovani Boštjan Kline bo odhod na južno poloblo prisiljen izpustiti. Štuhčeva bo po načrtih del priprav na snegu opravila tudi v La Parvi.
Smučarje skakalce pa med drugim čaka poletna sezona na plastičnih skakalnicah.
