Do danes je med sedečimi športniki osvojila že štiri odličja, zlato in srebrno v biatlonu ter dve srebrni v teku na smučeh, lahko pa se pohvali tudi s kolajnami na poletnih igrah v kolesarstvu in veslanju. Skupno je na letnih in zimskih igrah zbrala že pet zlatih, šest srebrnih in tri bronasta odličja, številka pa zagotovo še ni končna.
Oksana se je rodila v Hmelnickem tri leta po eksploziji jedrske elektrarne v Černobilu, ki je od rojstnega kraja Mastersove oddaljen približno 400 kilometrov. Zaradi posledic močnega sevanja je na svet prijokala samo z eno ledvico in le delom želodca, s po šestimi prsti na vsaki nogi, petimi povsem prepletenimi prsti na rokah, bila pa je tudi brez palcev. Njena leva noga je bila za 15 centimetrov krajša od desne. Starši so jo po rojstvu zapustili, zato je otroštvo preživela v sirotišnici, kjer je bila žrtev številnih zlorab. Pri sedmih letih je prestala amputacijo obeh nog in kmalu odkrila ljubezen do športa. Ko je imela osem let, jo je posvojil ameriški logoped in jo pripeljal v ZDA, kjer živi v Louisvillu. Mastersova se je hitro prilagodila na novo okolje, angleškega jezika pa se je naučila ob gledanju risank.
Pri 13 letih je začela veslati. Leta 2011 je spoznala svojega veslaškega partnerja Roba Jonesa in leta 2012 domov prinesla bronasto kolajno s paralimpijskih iger v Londonu. Takoj zatem je začela teči na smučeh in se z zimskih paraiger v Sočiju po zgolj 14 mesecih treninga vrnila s srebrno in bronasto kolajno. Zaradi poškodbe hrbta se je kolesarjenja z ročnim kolesom lotila kot okrevanja in za vzdrževanje kondicije, a je nato postalo vse bolj tekmovalno in kmalu nadomestilo veslanje. Na igrah v Riu leta 2016 je na cestni dirki in kronometru osvojila četrto in peto mesto. Lani v Tokiu se je v obeh disciplinah okitila z naslovom olimpijske prvakinje. Ob tem je pozimi še naprej trenirala tek na smučeh in v njem na vključno s Pekingom zadnjih trojih igrah osvojila že sedem odličij, v Pjongčangu tudi dve zlati. Temu je pozneje dodala še biatlon, v katerem je na prejšnjih igrah osvojila dve srebrni kolajni, na teh pa zlato v sprintu in srebro na desetkilometrski preizkušnji. Do konca iger je v obeh športih v igri še za tri kolajne.
Medsebojna podpora večja kot pri OI
Ob vsem skupaj v ZDA živi povsem vsakdanje življenje. Uživa v vadbi, veslanju, kampiranju, nakupovanju, plavanju, bivanju v naravi in petju v avtu. Njena najljubša TV-oddaja je serija Prijatelji, med najljubšo hrano pa spadajo kisle kumarice, slanina in losos. Rada ima živali in kavo, njena najljubša pijača pa je Americano. Upa, da bo nekoč odprla svojo kavarno.
Zanimivo je tudi njeno razmišljanje o tem, da so meje na paralimpijskih igrah zabrisane bolj kot na olimpijskih: "Tekmovalci zelo radi podpiramo drug drugega. Mislim, da to pri paralimpijskih športnikih pride še bolj do izraza. Vsi skupaj se učimo stvari in si nekako pomagamo, ko nekaj odkrijemo, ne glede na to, ali gre za opremo ali treninge. Vsi si želimo dvigniti šport, tako tek na smučeh kot biatlon. To je lepota paralimpijskega športa. Vse, kar počnem, zmorem samo zaradi svoje ekipe, zaradi celotnega osebja. Celotna nordijska ekipa ZDA opravlja neverjetno delo."
Ponosna, da je Ukrajinka
Zdaj 32-letna vsestranska športnica ne more mimo grozot, ki se dogajajo v njeni matični domovini. "Počutim se sebično, nemočno in krivo, da sem tukaj. Toda še nikoli nisem bila tako ponosna, ko sem videla ukrajinsko zastavo, in bolj kot kadarkoli prej lahko rečem, da sem ponosna, da sem Ukrajinka. Moja mama je vedno govorila, da sem zaradi svojega ukrajinskega srca tako trdoživa; zaradi njega sem borka," je zapisala na Instagramu.
Ob tem se je zavzela predvsem za pomoč otrokom v Ukrajini. »Vem, kako je biti otrok z deformacijami v Ukrajini, kjer je bilo v obdobju mojega odraščanja skoraj nemogoče dobiti zdravniško pomoč. Podobno se dogaja tudi zdaj,« je opozorila in ljudi prosila, naj prispevajo sredstva za dobrodelno organizacijo No Child Forgotten, ki podpira otroke s posebnimi potrebami. "Medtem ko se Ukrajinci borijo za svoje domove in mir, želim, da bi vsaka startna in ciljna črta pomenila nekaj veliko večjega od dirke ali rezultata," je dodala.
