Pred dnevi je novo vodstvo dobila panoga deskanje na snegu pri Smučarski zvezi Slovenije. Predsednik je postal Dragan Gojkovič, ki je dobil več glasov od Petra Kotnika, očeta bronaste olimpijke Glorie. Gojkovič je postal predsednik namesto Sama Štanteta, očeta Tita, ki je reprezentant prostega sloga in je tudi nastopil na olimpijskih igrah (v preteklosti je bilo več govoric, da dobiva Tit največ denarja od zveze, ki pa jih je njegov oče samo zanikal). V glasovanju je zmagal (17:5) Gojkovič, ki bo nov mandat začel 1. maja. Enako velja tudi za tričlanski odbor, ki ga poleg Gojkoviča sestavljata še Anže Polanec (Snowboard klub Rogla) in Jure Gmajnar (Društvo učiteljev deskanja na snegu). Glede na volitve bo usmeritev slovenskega deskanja ostala enaka kot je bila pod predsednikom Štantetom.
Zanimivo pa je, da je dan pred volitvami odvetnik Blaž Tomažin Bolcar (specializiran za športno pravo) v svojem blogu na spletni strani objavil zapis, ki opozarja na SRAMOTEN odnos panoge za deskanje na snegu do Tima Mastnaka, dobitnika srebrne kolajne na nedavnih olimpijskih igrah na Kitajskem.
Bolcar je zapisal (izvleček): "Povprečni spremljevalec slovenskega športa si ne more niti predstavljati v kakšnem okolju deluje nosilec olimpijskega srebrnega odličja. Težko je namreč razumeti, da več kot pet mesecev po končani lanski sezoni sploh ni imel sklenjene pogodbe s panožno zvezo. Kandidat za olimpijsko odličje torej pred olimpijsko sezono ni imel urejenega osnovnega statusa. Takšen položaj športnika ne omogoča niti higienskega minimuma delovanja in je slabši celo od statusa honorarnega delavca. Sočasno panoga glede strukture proračuna in višine namenskih sredstev, ki jih za plačilo športnikovih priprav oziroma programa pridobiva s strani OKS in Fundacije za šport, molči. Še več – obseg sredstev, namenjenih športniku, se je letos celo zmanjšal – in to v olimpijski zimi (!), medtem ko se je proračun panoge znatno povečal. Tim trenira v okviru svoje ekipe, ki jo sestavljata z očetom. Za takšen način treninga se je odločil izključno zato, ker v sistemu panoge niso bili omogočeni pogoji za vrhunski trening, ki edini zagotavljajo možnost boriti se za vrh. Fokus glavnega trenerja, ki ga je imenovala panoga, je zgolj na enem tekmovalcu in temu je podrejen celoten ustroj, treningi in velik del proračuna. Ostalim športnikom treningi niso namenjen, kljub navideznim povabilom, naj se priključijo. Njihovi predlogi in pripombe so gladko preslišani, sredstva, ki jih jim zagotavlja panoga, pa ne pokrijejo niti polovice njihovih stroškov."
