Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Robert Pogačar
Robert Pogačar
09. 12. 2021 · 17:11
17:35
Deli članek:

Žan Košir: Nisem več poskočen kot kakšen zajec

Profimedia
Žan Košir

Dobitnik treh olimpijskih kolajn je tudi pri 37 letih med najbolj vročimi slovenskimi kandidati za odličje na igrah v Pekingu. To so tudi njegovi glavni cilj sezone, kar pa ne pomeni, da se na preostalih ne bo trudil za najboljši možen rezultat.

Se boste to sezono osredotočili predvsem na OI v Pekingu ter svetovni pokal potisnili malce na stran ali boste vseeno nastopili na vseh tekmah in jih vzeli kot dobro pripravo za Peking?

Za zdaj velja, da bom nastopil na vseh tekmah. Le v primeru zelo slabe forme bom morda primoran kakšno tekmo tudi izpustiti ter se posvetiti treningu. Če bi dal stvari na tehtnico, so mi OI res veliko bolj pomembne, vseeno pa ne bi celotne sezone stavil na samo en nastop. Najpreprostejša pot bi bila, da se na vseh tekmah uvrstim v finale ter ostanem miren, saj bi bil tako ves čas v stiku z izločilnimi boji.



Boste torej o OI razmišljali šele, ko bodo prišle na vrsto?

Vsekakor bi bil vesel tudi globusa. Branil se ga resnično ne bi, a je res težje dosegljiv, saj moraš biti perfekten celotno sezono.



Letos ste imeli zelo dobre razmere za trening. Kje vse ste trenirali in kako vam je šlo na teh treningih?

V začetnem obdobju smo vadili na italijanskem Stelviu, nato dva tedna na Mölltalu in skoraj ves mesec v Lechu, zadnje priprave pa smo imeli v Cortini. Na srečo je bilo veliko sončnih dni, tako da smo tudi količinsko lahko naredili veliko. Še vedno pa je to nemogoče simulirati s tekmo, predvsem ne s simulacijo starta prek lopute in sončnega signala. Tudi podlaga je na tekmah bolj pomrznjena in drugačna zaradi linije, ki jo naredijo drugi tekmovalci.



Torej se v pripravljalnem obdobju niste še z nikomer pomerili med vratci?

Samo z ženskami, saj sem na treningu vozil le proti Ester Ledecki. Lahko rečem, da je za žensko res zelo hitra.



Vas je kdaj tudi premagala?

Nekajkrat je bila že zelo blizu, a do zdaj ji to še ni uspelo. Sploh v začetnih vožnjah, ko je bila še spočita, sem se moral zelo potruditi, da sem jo premagal. Tako motiviranega športnika, ki bi se gnal tako kot ona, nisem videl že dolgo.



Boste pred začetkom sezone zelo pogrešali še kakšen drugačen trening, kot so bili nekoč tisti v Rusiji?

Niti ne. Trening v Lechu je izpadel zelo dobro, imeli smo odlične razmere. Tudi simulacija je tam odlična; boljša bi bila le v primeru, če bi lahko neposredno, drug proti drugemu, vozil s kom od tekmovalcev iz svetovnega vrha. Prav tako so dobro izpadle zadnje priprave v Cortini.



Z reprezentančnima kolegoma Timom Mastnakom in Rokom Margučem niste veliko sodelovali. Kaj pogrešate kakšen skupen trening?

Z njima največ sodelujemo predvsem v pripravah na domačo tekmo na Rogli. Takrat imamo največ skupnega interesa. Onadva sta tam blizu doma, sam pa si vedno želim obnoviti to znanje. Na tistih treningih smo torej največ skupaj, medtem ko pred sezono nismo bili praktično nikoli. Vsak ima svoje načrte in svoje želje.



V tem, da je ekipa nekako razkropljena, torej ne vidite nič negativnega?

Sam bi si sicer želel še več sodelovanja, saj sem precej družaben in mi to ustreza že zaradi družbe v kombiju, a so tu vedno še fantje iz ekipe B, ki me prav tako ženejo dalje, sam pa jim na drugi strani želim pokazati, koliko morajo še napredovati, da bodo kos tekmam svetovnega pokala.



Vam ustreza, da se nova sezona svetovnega pokala drugič po letu 2019 začenja v ruskem Banoju?

Osebno mi to ne ustreza, saj na tem terenu še nikoli nisem dosegel dobrega rezultata. Se pa s tem ne želim več pretirano obremenjevati. Vem, da tudi če tam začnem slabše, to še ne pomeni slabe sezone. Vsekakor pa je cilj, da odpravim napake, ki sem jih tam delal.



Ste v Pekingu, kjer bo olimpijska tekma, že kdaj imeli kakšno tekmo?
Doslej zgolj eno. Če bo proga ostala ista, ne vem, je pa teren zelo podoben tistim na prejšnjih OI. Tehnično je srednje zahteven, a glede na trend se bo zahtevnost povečala. Težji tereni so v zadnjih petih letih postali trend in ta bo eden od zahtevnejših v sezoni. Zame pa bo to nekakšna srednja zahtevnost.



Kako je z vašim hrbtom? Pred leti ste z njim imeli kar nekaj težav.

Slabše ni, nisem pa več poskočen kot kakšen zajec (smeh).



So torej izkušnje tiste, ki še vedno lahko pretehtajo pred mladostjo?

Dokler mlajši tekmovalci še vedno delajo napake, nikakor niso v prednosti. Ko bodo te napake izničili, jim bo zelo težko slediti. Ko gre za tekme mož na moža, je tisti dan treba zmagati ne le na eni, ampak na šestih tekmah. Premagati moraš torej kar šest nasprotnikov, največkrat pa tudi sebe.



Kljub vašim 37 letom je nekaj fantov v deskarski karavani še starejših od vas. Odgovorni menda razmišljajo tudi o tem, da bo na OI 2026 v Cortini poleg paralelnega veleslaloma kot že na OI v Sočiju tudi paralelni slalom. Je to za vas izziv, da vztrajate še do takrat?

Vemo, da se tekmovalna leta praktično v vseh športnih panogah podaljšujejo. Nihče ne ve, koliko časa bo lahko tekmoval, vsak pa se zaveda, da je to nekaj, kar si pač najbolj želi, če je to le sposoben početi. Moja želja je, da bi me enkrat na OI lahko gledali tudi domači, kar doslej ni bilo mogoče, saj so bile vse igre, na katerih sem sodeloval, preveč oddaljene. Po mojem mnenju bi moral na igrah v Italiji nastopiti že leta 2006 in morda bo to še dodatna motivacija, da vztrajam še do takrat.