Štefan javno opozarja na podnebne spremembe in ljudi z zgledom spodbuja k spremembam življenjskega sloga v bolj ekološko vzdržnega. "Dejstvo je, da je človeški vpliv na okolje velik, kar se odraža tudi na vse milejših in kratkotrajnejših zimah. Tudi napovedi so izredno slabe. Snega bo na nižje ležečih smučiščih vse manj, manj bo tudi snežnih dni. Strokovnjaki ocenjujejo, da so zato dolgoročno ogrožena prav vsa smučišča, ki ležijo pod 1500 metri nadmorske višine. Ozaveščenost o pomenu našega vpliva na okolje je tako nujna in Štefan Hadalin je kot predstavnik smučarske karavane idealen ambasador. Ob podaljšanju pogodbe smo ga prav zato povabili k sodelovanju pri Merkurjevi iniciativi Za zelen planet," je odločitev podjetja pojasnila direktorica marketinga v Merkurju Lidija Rakuša.
Merkur s svojo iniciativo Za zelen planet celovito pristopa k trajnosti. Varovanje okolja, zmanjšanje okoljskih emisij, prihranek in proizvodnja zelene energije so le nekateri izmed korakov, ki jih že danes postopoma uvajajo v Merkurju pri svojem delu. Ker v podjetju želijo, da bi to iniciativo živeli tako Merkurjevi zaposleni kot tudi kupci, so s tem namenom podaljšali tudi sodelovanje s Štefanom Hadalinom. Od "zelenega planeta" je odvisna tudi njegova prihodnja športna kariera, saj trenutna okoljska problematika smučanju ne napoveduje svetle prihodnosti.
"Iniciativa Za zelen planet je Merkurjev dolgoročni projekt. Začeli smo ga letos spomladi, s predstavitvijo trajnostne energetske oskrbe TEO, ki nas je umestila na trg ponudnikov sončnih elektrarn in baterijskih hranilnikov. Kupcem bomo tudi v prihodnosti skozi potek iniciative ponujali produkte in rešitve, ki spodbujajo trajnost, ter jih ozaveščali, da že majhnimi koraki lahko dosežemo velike spremembe," je povedala Rakuša.
Hadalin bo tako ozaveščal in pozival ljudi, da z majhnimi spremembami skupaj stopimo na pot trajnejših sprememb. Te se lahko začnejo že pri smeteh in porabi energije, kjer lahko sami poskušamo vsaj omiliti, če ne že izničiti človeški vpliv na okolje. Drugače bomo, po Hadalinovi oceni, v prihodnosti lahko smučali le še na okoljsko spornem umetnem snegu ali travi. "Dejstvo je, da se naše okolje spreminja, da človeški vpliv pušča določene posledice na našem planetu, in to je povezano tudi s propadanjem manjših smučišč. To me žalosti, ker vem, da je s tem tudi moj šport, smučanje, dostopen manjšim množicam. Tudi jaz moram zaradi tega hoditi dlje na trening, denimo v Avstrijo, ker so v Sloveniji preprosto večkrat slabše razmere. Škoda. Verjamem pa, da kljub vsemu še vedno lahko naredimo kakšne spremembe, da bo tega manj v prihodnosti oziroma manj ekstremno," je razmišljal Hadalin, ki verjame, da pri odgovornem ravnanju do okolja vsaka malenkost šteje.
Hadalin se je smučanja učil na smučišču Ulovka, ki je zdaj že nekaj let zaprto. Manjše smučišče, ki je sredi lastniškega spora in zaradi nižje lege brez umetnega zasneževanja, nima več dolgoročne perspektive. Takšnih smučišč je po državi vsako leto več. V zadnjih letih so propadla že tri koroška smučišča, po vsej državi pa jih je propadlo že 30. Eden od ključnih razlogov so vse milejše zime.
Ogrožena slovenska smučišča
Po ugotovitvah klimatologinje dr. Lučke Kajfež Bogataj se snežna meja s podnebnimi spremembami vztrajno viša. Po najbolj črnem scenariju bomo izgubili od 40 do 60 odstotkov snega. "Največ snega, 60 odstotkov ali več, bomo izgubili do nadmorske višine 1000 metrov. Največ ga bo še vedno na višinah od 2200 metrov," je razložila Kajfež Bogatajeva. Do leta 2100 na višini do 1200 metrov, kjer je večina slovenskih smučišč, snega ne bo več. Snežna odeja v Alpah se bo zmanjšala za 70 odstotkov, kažejo podnebne študije. "Vsa smučišča pod 1500 metri so ogrožena," je še izpostavila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
