Ljubitelji športa v Sloveniji že odštevajo ure do začetka svetovnega prvenstva v smučarskih poletih v Planici, ki bi moralo biti že marca, a ga je odnesla epidemija. Tudi tokratna izvedba ne bo idealna in po željah organizatorjev ter navijačev, saj bo potekala brez občinstva.
Prvi slovenski dobitnik zlate kolajne je bil leta 2012 Robert Kranjec, veliki specialist za letenje in eden najboljših slovenskih smučarskih skakalcev. Še danes se zelo živo spominja takratnih občutkov, ki jih je zaupal v intervjuju za Sportal. "Ko sem šel na svetovno prvenstvo, sem že doma ženi rekel, da grem po kolajno. Vedel sem, da je moja forma dobra, v igri za odličje pa nas je bilo takrat šest. Najbolj mi je bilo všeč, da sem bil miren. Psiholog me je vprašal, ali bom zadovoljen z bronasto, srebrno ali zlato kolajno. Nikoli ne bom pozabil tistega občutka mirnosti, ko sem bil po prvi seriji tretji. Skok ni bil nič posebnega. Tudi na treningu skoki niso bili dolgi, ker so me spuščali z nizke rampe. Pred drugim skokom pa sem si rekel, da je kolajna moja. Spustil sem se in šel na polno," je povedal Kranjec in o tem, kaj mu je pomenila, dodal: "Bil sem ponosen. Takrat je trener rekel, da mora Robi zmagati. Bil sem pod pritiskom in mislil sem, da bom umrl. Ni bilo lahko, pa še veter je pihal v hrbet, kar zame ni bilo dobro. Olimpijska medalja pa je bila posebna tudi glede na to, kakšne pogoje smo imeli. Zdaj imajo skakalci odlične, prav tako imajo dobro opremo. Mi smo bili takrat pravi partizani, s Primožem Peterko sva imela le dva dresa. Bilo je povsem drugače."
