Pisalo se je leto 2017, ko je Boštjan Kline navdušeno proslavljal zmago v svetovnem pokalu v smuku. Izjemen konec tedna je zaokrožil še s sedmim mestom na drugem smuku in osmim mestom v supervelesalomu. Takrat se je zdelo, da bo Slovenija dobila novega velikega specialista za hitre discipline, vendar se ni nikoli več po tistem nastopu v norveškem Kviftjellu uvrstil niti med deseterico, njegova najboljša uvrstitev v letošnji sezoni je 18. mesto v superveleslalomu.
Boštjan Kline je v pogovoru za Sportal odprl svojo dušo in spregovoril o padcu ter številnih kritikah na njegov račun: "Ni mi lahko. Trudim se, poskušam različne stvari, marsikaj spreminjam … Predvsem pa je v meni še vedno neizmerna želja, a ne gre. Koraki, ki jih delam, so zelo majhni. Pri teh majhnih korakih pa je zelo težko ostati potrpežljiv. Predvsem v smuku. A druge poti ni, vsaj jaz je ne vidim. Malenkost drugače je v superveleslalomu. Pokazal sem vsaj za odtenek boljše vožnje. A tudi to ni tisto, kar želim. Predvsem pa ni tisto, česar sem, vsaj v globokem notranjem prepričanju, sposoben. Vse to razumem kot udarce, ki jih sprejemam. Ko se po udarcih pobiram, si dopovedujem, da sem dal od sebe vse, kar sem bil v tistem trenutku sposoben. "Ni šlo. Gremo naprej. Proti izboljšavam," si vedno rečem."
Kaj pa glasni kritiki, ki mu očitajo, da je le še turist? "Seveda pride vse to tudi do mene, a mi, iskreno, ne pride do živega. Konec koncev tudi nisem prvi športnik, ki se je po uspehih znašel v rezultatski krizi. Zase pa vem, da dajem maksimum. Želim najboljše. Včasih celo preveč. Trudim se. Delam. Garam. Kdor z razdalje komentira, ne pozna ozadja. Ne pozna bistva in predvsem ne pozna mene. Razumem pa, da je v naši naravi neka želja po ocenjevanju."
