Ema Klinec je z drugim mestom postala junakinja preteklega konca tedna, od njene grozljive poškodbe kolena pa danes mineva leto dni. Mlada skakalka, ki jo danes čaka državno prvenstvo, je že poleti pri vračanju po strgani križni vezi skakala na veliki skakalnici v Planici, s čimer je strah pred napravo zagotovo izpuhtel v prvem trenutku, ko se je spustila z rampe proti dnu skakalnice. Planica pač ni bila težava, slednjo pa je predstavljalo vprašanje o nadaljevanju kariere, s čimer se je spopadala ob drugi hujši poškodbi v karieri.
»V prvi vrsti je bila to moja druga hujša poškodba. Takrat sem bila v dilemi, ali sploh nadaljevati kariero, ker sem vedela, kaj vse to potegne za seboj,« je presenetila Klinčeva in nadaljevala: »Ker sem se odločila, da bom nadaljevala, sem to zgrabila stoodstotno. Ljudi, ki mi stojijo ob strani, so mi povedali, kaj moram storiti. Brez njih mi ne bi uspelo. Oni so bili tisti, ki so me dvignili, ko sem dvomila o sebi. To je pretehtalo pri tem, da sem zdaj tukaj.« Klinčeva je prvo hudo poškodbo utrpela že v sezoni 2013/14, ki jo je stala nastopa na olimpijskih igrah v Sočiju. Leto in pol je trajalo, preden se je vrnila na tekmovanja, lanskega 22. decembra pa je sledila nova poškodba križnih vezi, ki jo je stala preostanka lanske sezone in jo pognala v razmišljanje o koncu športne poti.
»To lahko povem. Razmišljala sem o koncu kariere. Takšna poškodba ob ciljih, ki jih imam jaz, pač ni preprosta. Nazaj sem želela priti na ravni, na kateri sem že bila, oziroma višje. Za kaj takega je potrebno kar nekaj energije. Večkrat se potem vprašaš, ali mi je tega sploh treba. Lahko bi šla tudi v šolo in tam marsikaj naredila, saj sem pridna in se rada učim. A brez skokov bi mi bilo težko. Del mene bi manjkal. Je pa tako, da ko se pojavi dvom, je bolje, da ostaneš doma. Ker če ga ne premagaš in pri skokih nisi stoodstoten, se nima smisla vračati,« je pristavila trenutno najboljša slovenska tekmovalka v svetovnem pokalu, kjer zaseda tretje mesto.
