Čustvena IZPOVED Jakova Faka! Na zadnjih igrah v Sočiju sem bil bolan, boril sem se do zadnjega, a sem ostal brez medalje. Imel sem res veliko težav in da sem se vrnil ...

Protokol je do olimpijskih zmagovalcev in dobitnikov medalj precej neizprosen: imajo le nekaj minut časa, da se poveselijo z ekipo in sotekmovalci, potem jih čaka kup obveznosti. Seveda prijetnih, tista glavna, ko bodo prejeli medalje okrog vratu, bo sicer sledila šele dan po končani tekmi.

Na prizorišču so tako danes simbolično stopili na oder za zmagovalce na t.i. flower ceremony (predaji šopkov), pozneje pa so imeli še medijske obveznosti.

Fak je bil, ob zmagovalcu Johannesu Thingnesu Boeju, na uradni novinarski konferenci deležen precej medijske pozornosti. Najprej je moral odgovarjati na vprašanje, kaj mu sploh pomeni biti olimpijec. "Postati olimpijec ... ko sem bil majhen, sem, kadar nisem bil zunaj, gledal olimpijske igre, svetovna prvenstva in sem si želel postati profesionalni športnik. To je potem vodilo od ene stvari do druge," je dejal Fak.

Z današnjo medaljo so se mu, pravi dobitnik medalje iz Vancouvra 2010 (takrat še za hrvaško reprezentanco), uresničile sanje. "Na zadnjih igrah v Sočiju sem bil bolan, boril sem se do zadnjega, a sem ostal brez medalje, zgrešil sem jo za eno mesto. Zadnji dve sezoni pa sem trdo delal, se vračal, bil sem bolan, lani sem startal samo dvakrat. Pa še takrat bi bilo bolje, če ne bi. Imel sem res veliko težav in da sem se vrnil v tej sezoni, je zame že prva zmaga. Sredi sezone se ni zdelo, da bo tako dobro, zato je to še toliko večje zadovoljstvo. Da sem zdaj tukaj in imam medaljo."

"To je tudi dokaz, da sem se dobro vrnil. Vse skupaj se je tako lepo 'poklopilo'. Lani sem bil res zelo bolan, ko sem se popravil, sem dva tedna tekmoval, pa spet zbolel. Ustrašil sem se, da moje telo ne bo zdržalo," se je spomnil temnih mesecev svoje kariere, ko ni vedel, ali se bo še vrnil na tako visoko raven.

Pojasnil je tudi, kako je danes doživljal tekmo in pritisk, ker je vedel, da ne sme zgrešiti niti enkrat. "Na progi so me obveščali, kako mi gre. A moja taktika je bila, da ne pretiravam, da se ne bi preveč utrudil, ker bi potem lahko imel težave na strelišču. Moral sem peljati modro, po tretjem streljanju sem dobil informacijo, da moram tudi v četrtem zadeti ničlo, da ostanem med najboljšimi. To je bilo težko, toda zdržal sem pritisk in zelo sem vesel."