Pravi dopust je svetovna smukaška prvakinja že imela. Zdaj se odpravlja na aktivnega, v bistvu niti ne na dopust. Slišali smo se zgodaj, pa je bila že v delovnem ritmu. Je pač navajena, da mora vstati tudi »sredi noči« in se odpraviti na trening.
Dobro jutro! Vstajate zgodaj?
Da, že nekaj časa sem pokonci.
Jutranji tip?
Da, zelo.
Kdaj pa greste potem spat?
Odvisno od tega, koliko sem utrujena. Pred spanjem največkrat berem knjigo, včasih pa tudi brskam po spletu oziroma po družbenih omrežjih.
Počitek je zelo pomemben. Pred dnevi so se odbojkarji vrnili z divjega popotovanja. Tudi vi imate podobne izkušnje z menjavami časovnih pasov. Kako lahko vrhunski športnik sploh vzdrži vse to?
Jaz lahko spim na letalu, kar je zelo v redu, saj se tako lahko spočijem. Vem pa, da nekateri na letalu ne morejo spati in potem jemljejo uspavalne tablete, da lahko zaspijo. Zase lahko rečem, da zaspim, kadar je treba, tudi karzadeva časovne razlike – spim takrat, ko sem zaspana. Na začetku, ko smo potovali takrat še samo v Severno Ameriko, so mi vsi govorili, da ne smem zaspati prej, da bi se navadila na nov čas. Toda potem sem bila še bolj utrujena, tako da spim, ko sem zaspana, in to je to. Na zadnji turneji – Koreja, Japonska, ZDA – pa smo res bolj malo spali in smo bili že vsi malo zmešani.
Je smučanje vaša služba?
Ne, jaz bi rekla, da je moje življenje. Smučanja ne jemljem tako, da moram iti vsak dan v službo in delati. Smučam, ker to želim delati in mi je všeč.
Mnogi teniški profesionalci pravijo, da je to njihova služba in da s tem pač služijo denar. Vi torej ne smučate zaradi denarja in bi se lahko ukvarjali s čimerkoli drugim?
Smučanja ne morem imeti za službo tudi zaradi tega, ker se s tem ukvarjam vsak dan. In to ne osem ur na dan, ampak 24 ur na dan. To so delovni dnevi, ob koncu tedna, ob praznikih, od jutra do večera ... To je neprimerljivo s katerokoli službo.
Vam je všeč, da vam v Mariboru rečejo Ilka Viola? Se zavedate, da ste tudi malce razdelili slovensko športno javnost?
(smeh) Da, zdi se mi v redu, simpatično, ker me tako kličejo. Tu v Mariboru smo vsi bolj vijoličasti, tako da me niti najmanj ne moti. Ne vem, ali sem zaradi tega v Ljubljani manj priljubljena. Zagotovo pa sem v Mariboru bolj, saj sem ne nazadnje od tod doma.
CELOTEN POGOVOR Z ILKO ŠTUHEC SI LAHKO PREBERETE V TISKANI IZDAJI EKIPE SN IN NA PORTALU TRAFIKA 24.
