Za vami je dober teden od osvojitve kolajne. So zdaj ti dnevi tako naporni kot v St. Moritzu?
Drugače so naporni. Glede na to, da sezona še ni končana, saj me čakajo še štirje tedni zelo napornih potovanj, tekmovanj in treningov, se poskušamo čim bolj držati zastavljenih načrtov. V teh dneh, ko sem doma, poskušamo tudi malo trenirati, tudi meni dati čas, da se spočijem, poleg tega pa imam seveda še kup obveznosti.
Kdaj ste začeli razmišljati o kolajni na velikem tekmovanju?
Sploh se ne spomnim, kaj sem razmišljala, ko sem bila majhna. Kolajna na veliki tekmi je ena od stvari, za katere delamo od začetka, ko se vržemo v šport. Vsak si želi kolajne, vsak jo želi osvojiti in vsak se trudi za to. Potem pa ... Ko sem bila v St. Moritzu na obeh treningih najhitrejša, je bilo pač normalno, da sem pričakovala kolajno. Seveda pa je bilo treba to še narediti. In daleč od tega, da je bilo lahko. Ponosna sem nase, ker ni bilo lahko, ker sem uspela odmisliti vse in se osredotočiti samo na tekmo, na tisto vožnjo.
Se je bilo težko zbrati po superveleslalomu in kombinaciji, kjer ste bili prav tako v krogu favoritinj za kolajno?
Po superveleslalomu je bilo bistveno težje, saj sem vedela, kaj lahko dosežem v tej disciplini oziroma česa sem sposobna. Tam sem naredila napako, ki me je stala preveč časa, da bi lahko segla po kolajni. Po kombinaciji sem bila že v redu. Bog pomagaj, tako je pač bilo. Smuk je bil relativno dober, na slalomu sem padla, a na srečo brez posledic in lahko nadaljujem sezono, česar ne moremo reči za vse tekmovalke. Žal. Potem sem se zbrala za smuk.
CELOTEN INTERVJU, V KATEREM ILKA ŠTUHEC RAZKRIVA TUDI TO, ALI JE TRENUTNO SAMSKA ALI NE, SI PREVERITE V TISKANI IZDAJI EKIPE SN, KI JE NA VOLJO TUDI NA SPLETNI STRANI TRAFIKA24.SI.
