Smukaška legenda Franz Klammer: Ko si na startu, se z užitkom poženeš dol

V trinajstih sezonah v svetovnem pokalu je osvojil 26 zmag, od tega 25 v smuku in eno v kombinaciji ter zbral 45 uvrstitev na stopničke. V njegovi lasti je tudi pet smukaških malih kristalnih globusih. Ob toliko zmagah je seveda težko izbrati najpomembnejšo, pa vendar Klammer ni pretirano pomišljal, katere je bila tista zmaga, ki se mu je najbolj vtisnila v spomin.

"Moj najbolj izrazit spomin je povezan z zmago v smuku na olimpijskih igrah leta 1976 v Innsbrucku. Bil sem glavni favorit in moral sem zmagati pred domačimi navijači, tako zaradi sebe kot tudi za državo. Imel sem slabo startno številko. Želel sem si številko 3, dobil pa sem številko 15. Pred startom sem vedel, da je Russi prevzel vodstvo, zato sem bil pod vplivom močnih čustev, po glavi so mi rojile misli, ali bom lahko to naredil ali ne, vendar pa, ko sem stopil na start, sem vedel, da bom zmagal dirko. Ne, ali lahko bi zmagal, vedel sem, da bom zmagal. S takšno miselnostjo sem se pognal na progo," je povedal Klammer, ki je pred domačimi navijači ugnal največjega tekmeca švicarskega asa smukaških prog Bernharda Russija. Olimpijska zmaga je takrat štela tudi za naslov svetovnega prvaka.

"Zmaga v Innsbrucku mi je prinesla neverjetno olajšanje, ker sem bil najboljši smukač več kot dve leti in če ne bi zmagal na najpomembnejši tekmi v svoji karieri, bi to predstavljalo veliko razočaranje. Zato sem čutil olajšanje in bil sem res zelo vesel, srečen, da mi je uspelo. Osvojil sem toliko zmag, ampak ta zmaga v Innsbrucku je bila najbolj pomembna zame," je še dodal Klammer, ki je na svetovnem prvenstvu leta 1974 osvojil zlato v kombinaciji, v smuku pa je bil srebrn.

V soboto so bili smučarji prisiljeni čakati dolge ure na startu, potem pa je sledilo sporočilo, da smukaške tekme na SP ne bo mogoče izpeljati zaradi pasu megle na sredini proge, saj je prišlo do vremenskega pojava, značilnega za Engadinsko dolino, tako imenovane Malojske kače (oblakov).

"Seveda je obupno čakati, ampak se navadiš. V takšnih trenutkih sem vedno skušal sebe prepričati, da pač moraš kdaj tudi čakati, skušaš se pomiriti, umiriti misli, ampak je težko, še zlasti za favorite, ker moraš ohraniti tudi zbranost in osredotočenost ter napadalnost. Saj se lahko že čez pol ure vse spremeni in se moraš znova začeti pripravljati za dirko. Ampak, saj so favoriti vedno pod zelo velikim pritiskom," je mučno čakanje na start tekme opisal eden največjih avstrijskih športnikov.

Klammer je vedel, da v soboto tekme ne bo mogoče izpeljati, zaradi Malojske kače. Spomnil sej je tudi svojega čakanja v St. Moritzu na start: "Leta 1974 smo čakali kar šest dni, da smo lahko opravili trening smuka, saj se je vsak dan sproti vedno znova priplazila Malojska kača in kar pet dni zaradi tega pojava nismo smučali."

Klammer je v St. Moritz prišel na povabilo kot legenda alpskega smučanja: "Seveda to je zelo lepo, zdaj je drugače, udeležujem se veliko družabnih dogodkov, hodim na dogodke, zabave v švicarski hiši. Zdaj sem turist."

"Upam, da sem bil pionir smuka. Da sem s svojim načinom in pristopom vsaj malo spremenil smuk. Ko sem zmagoval, sem zmagoval tudi zaradi tega, ker sem imel nekoliko drugačen slog smučanja kot ostali. Morda sem s tem povzročil, da je smuk naredil korak naprej," dodaja Klammer.

"Smuk in alpsko smučanje sta v primerjavi z mojim časom doživela dramatične spremembe. Veliko bolje je poskrbljeno za varnost tekmovalcev, prav tako je povsem drugačna priprava same proge, podlage. Razmere so vedno zelo konstantne oziroma podobne od prvega do zadnjega tekmovalca, kajti takrat, ko sem jaz tekmoval, so se pogoji med tekmo zelo spreminjali," je spregovoril o primerjavah njegovih časov z zdajšnjimi.

Ni treba biti 'nor', da greš dol? "Ne, seveda, da ne. V bistvu se privadiš na hitrosti, uživaš v tem, kar počneš. Ko si na startu, se z užitkom poženeš dol, ker ti je ta občutek všeč, napolniš se z adrenalinom, zato se želiš spustiti, želiš dirkati, biti najhitrejši. Te stvari pa se ne spreminjajo. Ta strast tekmovati, biti najhitrejši, zmagati je po mojem enaka in značilna tudi za zdajšnjo generacijo."

O svojem rivalstu s Švicarjem Russijem pa je dejal: "Bila sva prijatelja, še vedno sva prijatelja, to se ni spremenilo, deliva isto strast do tega športa. Ko sva tekmovala, sva seveda želela premagati eden drugega, kar pa ni predstavljalo ovire, da ne bi mogla še vedno biti prijatelja."

Po Klammerju nosijo imena tekmovalne proge, tista najtežja na Slovencem znanem smučišču na avstrijskem Koroškem v Bad Kleinkirchheimu je "Klammerca": "Na to sem ponosen. Očitno sem pustil takšen pečat v smučanju, da meni v čast poimenujejo tekmovalne proge."

"Ob zmagi na olimpijskih igrah v Innsbrucku je seveda vedno bilo zelo pomembno zmagati tudi na smuku v Kitzbühlu - seveda ne samo zaradi domačega občinstva, ampak ker gre za najtežji smuk v smučanju," je sklenil Korošec, ki je na smukih v Kitzbühlu zmagal štirikrat v letih 1975, 1976, 1977 in 1984.