Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
rp
rp
21.12.2016 12:17:08
Deli članek:

Abrahamovec Tomba ničesar ne obžaluje

www.fis-ski.com

Največji zvezdnik v zgodovini alpskega smučanja je v ponedeljek dopolnil 50 let. V svetovnem pokalu je zbral prav toliko zmag.

Alpski svetovni pokal bo 5. januarja v Zagrebu praznoval petdesetletnico, prav toliko let pa je že v ponedeljek slavil La bomba, kot je bil v smučarskih krogih vzdevek Alberta Tombe. Mnogi kar težko verjamejo, da je veliki šovman res že toliko star. Njegovo ime je bilo pogosto omenjano tudi ob zadnjih tekmah v Alti Badii.

Prav tam se je 14. decembra 1986 Alberto prvič povzpel na zmagovalni oder, ko je v veleslalomu tik pred svojim 20. rojstnim dnem osvojil drugo mesto za rojakom Richardom Pramottonom. Vzdevek Tomba-la-Bomba se ga je prijel leto pozneje, ko je po premierni zmagi v Sestrieru nanizal še štiri zapored, zadnjo v Kranjski Gori. "Jaz sem smučarski mesija," je vzkliknil ob četrti zaporedni zmagi v Madonni di Campiglio. Tudi s takšnimi izjavami, kakor tudi s svojim življenjskim slogom, je pogosto vzbujal pozornost. Ko je leto pozneje osvojil še zlati kolajni v slalomu in veleslalomu na OI 1988 v Calgaryju, je navdušil tudi druge športnike, denimo nekdanjo vzhodnonemško drsalko Katarino Witt. Vse do leta 1995 pa je moral počakati, da je edinkrat v karieri osvojil tudi veliki kristalni globus.

Čeprav je navzven deloval kot velik ljubitelj zabav, je užival tudi v ožji družbi svojih najboljših prijateljev, včlanjenih v navijaški klub "Tomba-Club Castel dei Britti." Ti so ga pogosto osrečevali tudi z dobro hrano, posebej pasto, ki jo je oboževal. Alberto je tudi velik ljubitelj dobrih vin; v svoji kleti naj bi imel skoraj 5000 steklenic vina z vseh koncev sveta.

Zadnja leta si Alberto večino tekem ogleda po televiziji, včasih jih tudi komentira za italijansko televizijo. Kot pravi, ne mara, da ga ljudje prepoznavajo in ustavljajo na smučiščih, zato si v bližini Bologne raje rezervira nekaj prog le zase in uživa v smučanju.

"Na začetku kariere mi je bilo smučanje v veliko zabavo, a z vsemi pritiski, ki so mi ga navijači in italijanski mediji naložili na ramena, je postalo tudi breme. Nisem več mogel biti sproščen tako, kot sem hotel. Moja mama mi je rekla, da bi kariero moral končati že leta 1988 in se lotiti resnega dela. Vseeno zdaj ničesar ne obžalujem – zame je bil to odličen čas, v katerem sem resnično užival," se danes ozira na prehojeno smučarsko pot.