Največja bolečina in največja radost zanj sta povezani s snegom, smučanjem. Vedno je bil in bo brez dlake na jeziku, tako kot je bil tokrat, ko smo pred začetkom sezone 2016/17 sedeli v jedilnici hotela Neue Post v Zwieselsteinu, vasici blizu Söldna pod ledenikom Rettenbach.
Dan, ko je Tina napovedala slovo od tekmovalnega smučanja, je bil zelo naporen in s čustvi nabit četrtek.
To sem predvideval, vendar tega nisem mogel kontrolirati. Ni mi uspelo nadzorovati čustev. Težak dan je bil, zelo težak. Vse je bilo pričakovano, ampak ... Tu, kjer sedimo zdaj, smo sedeli s Tino leta 2002, ko je prvič zmagala v svetovnem pokalu. Od tega je 14 let, ne štirje meseci.
S Tinino kariero ste tudi vi naredili karierni doktorat. Doktorji so po takem delu precej iskani. Zdaj boste morali poiskati nove izzive. Po koncu takega življenjskega cikla je treba začeti nekaj drugega, na novo.
Mislite, da je treba?
Vi povejte.
Najprej naj povem, da se nimam za doktorja. Na svetu je že preveč doktorjev in direktorjev. Moja največja želja je, da sem za en dan tudi jaz direktor. S Tino sem se naučil zapreti stvari. Naučil sem se imeti kratkoročne in dolgoročne cilje in potem končati nalogo. Zdaj je res konec enega cikla, čeprav imamo odprto še zadevo Maribor in Tinino poslovilno tekmo, ki me malce skrbi. Vse je odvisno od tega, kako se bo Tina odločila. Če se bo odločila, da gre na polno, potem bo treba vse skupaj organizirati. Razmišljati bom moral o 60-dnevnem mikro ciklu treninga, kar je spet nekaj novega zame. In potem naj bi našel nove izzive v smučanju? Ne vem, morda pa se bom kar obrnil stran in šel delat kaj drugega. Ni nujno, da bom ostal v smučanju.
Je bilo narobe, ker je bilo v Kleine Zeitungu izpostavljeno naše mnenje o Tininem koncu kariere?
...
CELOTEN INTERVJU SI LAHKO PREBERETE SAMO V SREDINI IZDAJI TISKANE EKIPE SN, KI SI JO LAHKO ZAGOTOVITE TUDI NA TRAFIKA24.SI!
