Zakaj Peter Prevc pogosto citira Nejca Zaplotnika?

Po koncu izjemne sezone je imel Peter Prevc nešteto obveznosti. Ni ga bilo medija, ki ne bi hotel pogovora z njim, med drugim je slovenski zvezdnik zanimiv tudi našim južnim sosedom. Enega od številnih intervjujev je dal tudi za Jutarnji list in postregel z nekaj zanimivimi razmišljanji.

Se bojite, da vam bo slava udarila v glavo?
Tega me je strah vedno znova ... Toda očitno imem dobre prijatelje in družino. Ko se vrnem domov, se nenehno vse vrne na staro. Kot je bilo, ko sem začel dosegati uspehe. Ni evforije. Obstaja distanca in jasno je, da doma vedno moramo opraviti to, to in to,

So smučarski skoki vaše življenje, ali samo služba?
Vse. Način življenja, hobi in na koncu tudi služba, saj na vrhunski ravni lahko tudi dobro zaslužiš. Če skačeš dobro, lahko z nagradami dobiš dovolj, da se pripraviš za življenje po karieri.

Nimate psihologa, menda pa vam zelo pomagajo mamina SMS-sporočila.
Moji psihologi so družina, trenerji in prijatelji. Oni me poznajo in spremljajo. Sicer pa, ko po zmagi prižgem mobilni telefon, je poln sporočil v slogu bravo, odlično ... A ko sem denimo četrti, prazno. Dočaka me le mamino sporočilo: »Bilo je dobro. Spočij se, jutri je nov dan.« Psihološki spoznaš, da v življenju ni pomemben le rezultat.

Kateri je najlepši del skoka oziroma leta?
Zadnji del tistega, za katerega veš, da je odličen. Na 120-metrski skakalnici je to po prvih 60 metrih, na velikanki od 130 naprej. Zrak te začne nesti, fizika dela svoje, ti pa uživaš ...

Kot ptica?
Nisem ptica, da bi se lahko primerjal, toda letiš kot ptica. Ptica dviguje krila, maha z njimi, tako kot veter zvija naše smuči. To so trenutku, v katerih skakalci dosežemo nirvano. V drugem življenju bom ptica, o tem sem prepričan. Orel. Ne vem, kdaj sem to spoznal, toda orli so mi zelo zanimivi. Ko ti nekje ni všeč, se lahko v trenutku preseliš na drugi kraj. V zraku imaš svet pod nadzorom in vidiš, kaj se dogaja pod teboj. Si svoboden,

Že nekajkrat ste dejali, da si v karieri niste zadali niti enega številčnega cilja.
Pogosto citiram alpinista Nejca Zaplotnika, ki je zapisal, da bo tisti, ki išče cilj, ostal prazen, ko ga bo našel, tisti, ki mu je cilj potovanje, pa ga bo zmeraj nosil v srcu. Zamislite si, da bi potem, ko si mesece in leta govoriš, da »želim postati svetovni prvak, želim postati svetovni prvak,«, to zares postanete. Kaj boste počeli, ko se boste naslednji dan prebudili? Najprej se boste vprašali, kaj pa zdaj? Zaradi tega nimam strogo postavljenih ciljev, moja pot je iz dneva v dan biti boljši. Tako rezultatsko kot tehnično, a tudi kot oseba.