Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
STA
STA
18. 12. 2015 · 17:23
09. 08. 2017 · 09:59
Deli članek:

Na Pokljuki vnovič potrdili kandidaturo za SP 2020

Reuters

Vodja Zbora za biatlon na Smučarski zvezi Slovenije Marko Dolenc je ob robu letošnjih tekmovanj na Pokljuki še enkrat potrdil, da se bo Slovenija potegovala za izvedbo svetovnega prvenstva leta 2020. IBU bo prireditelja izbrala na kongresu septembra prihodnje leto v Moldaviji.

"Nadaljujemo ta projekt. To zgodbo je pripravljal že Peter Zupan, nato Srečo Barbič in projekt nadaljujemo tudi mi. Opravljeni so bili pogovori na ministrstvih in projekt smo potrdili še enkrat na zboru za biatlon in predlagali, da organizacijo prevzame ista ekipa, ki organizira svetovni pokal, torej Športno društvo Pokljuka in organizacijski komite za biatlon," je projekt SP 2020 potrdil letos izvoljeni vodja zbora Marko Dolenc.

Ob njem so v ožji ekipi za pripravo kandidature še vodja panoge Janez Ožbolt, podpredsednik OK Pokljuka Borut Farčnik in generalni sekretar OK Tomaž Šušteršič.

Jasno je, da center, ki je večji del današnje podobe dobil za SP 2001, ne ustreza več potrebam za SP 2020. "Seveda je treba zadevo izboljšati in nadgraditi ter prenoviti prometno povezavo. Vemo, da so možnosti posega v okolje v Triglavskem narodnem parku omejene, a potrebovali bomo določene servisne in spremljevalne objekte, edina možna lokacija zanje pa je območje vojašnice," še pravi Dolenc.

Slednji je zelo ponosen na dejstvo, da projekt SP in biatlon močno podpirata tudi lokalni skupnosti v Bohinju in na Bledu.

EKOLOŠKA ZGODBA
Uradno tekmeci za SP še niso znani, neuradno pa se ve, da se bosta zanj potegovala tudi tradicionalni prizorišči z velikim ugledom Anterselva in Oberhof. Dolenc pravi, da ima Pokljuka kar nekaj prednosti: "Imamo vrhunsko organizacijo in letos tretjič zaporedoma gostimo tekmo v idealnih pogojih. Smo v Triglavskem narodnem parku in imamo neko ekološko zgodbo, ki v Evropi pije vodo," pravi trenutno prvi človek slovenskega biatlona.

Ob tem ima tudi kritiko na račun IBU, ki trenutno ne prisega na to ekološko noto. "Ta trenutno deluje bolj po zgledu Moka, na širini, množici in epohalnih objektih. Avstrijci so v Hochfilzen za SP vložili 20 milijonov evrov, česar mi z vidika trajnostne rabe niti ne moremo upravičiti in o tem ne premišljujemo. zadeve ne smejo iti v to smer."

Slabost Pokljuke v primerjavi z italijanskim in nemškim prizoriščem je trg, ki ga v najširšem smislu Slovenija lahko predstavlja kot srednjeevropskega, a glavna tekmeca prihajata z istega trga in z boljšim izhodiščem. Slabost je lahko omejenost zaradi narodnega parka. "A zavedamo se, da je TNP tukaj dejstvo in prav je, da to cenimo, spoštujemo in upoštevamo."

PREMAJHNA KAPACITETA
Slovenija potrebuje na tekmah tudi kakšnega gledalca več. "Pokljuka več kot 15.000 gledalcev ne prenese, kar je nekakšna maksimalna številka dnevnega obiska za prvenstvo, za svetovni pokal je to iluzorno in tudi to bo eden od dejavnikov, kjer so v prednosti tekmeci."

Tudi tekmeca imata svoje slabosti. Nad Anterselvo visi še nerazrešena vpletenost vodilnih v dopinški škandal. Oberhof ima neredko težave, da zagotovi primerno športno tekmovališče. "Tam niso težava gledalci, infrastruktura in ekonomija. Težava je športna plat. Sam sem na SP v Oberhofu nastopil leta 2004, ko smo tekmovali v neregularnih pogojih, kar je za šport katastrofa," slabosti tekmecev vidi Dolenc.