Negotov olimpijski status smuka

Nad najhitrejšo, najbolj atraktivno in spektakularno disciplino alpskega smučanja, smukom, so se zgrnili temni oblaki. Če se bodo uresničile najbolj črne napovedi, bodo Tina Maze, Dominique Gisin in Matthias Mayer zapisani kot predzadnji olimpijski šampioni kraljeve discipline. Status smuka kot olimpijske discipline je namreč vse bolj negotov.

Tudi v olimpijskem športu, kot kažejo zadnji odzivi, na seznam disciplin, ki si zaslužijo mesto v olimpijski družini, vse bolj vplivajo marketinški podatki o televizijski gledanosti. Pri zimskih olimpijskih športih bo odločitve o tem, katere discipline bo mogoče spremljati, krojila tudi neposrečena izbira prihodnjih gostiteljev iger.

Smuk še ostaja na seznamu športov na naslednjih zimskih olimpijskih igrah v južnokorejskem Pyeongchangu leta 2018, na Kitajskem, ki bo s Pekingom gostila zimske olimpijske igre leta 2022, pa smuka najverjetneje ne bo več na seznamu, vsaj ne v takšni obliki tekmovanja, kot ga poznamo danes. Kitajci namreč ne premorejo ustreznih dovolj strmih smukaških terenov z za klasični smuk pravo višinsko razliko.

Negotov status in neustrezen zdajšnji format smukaškega tekmovanja je ena bolj vročih tem vodilnih mož Mednarodne smučarske zveze (Fis). Prav smuk bo na sporedu novembrskega srečanja direktorjev Fis. V avstrijski smučarski zvezi so prepričani, da bi morale postati smukaške dirke bolj prilagojene povprečnemu televizijskemu gledalcu oziroma kameram všečne, z novodobno tujko telegenične.

Med največjimi velesilami smuka je severna soseda Slovenije, ki se lahko pohvali s kar sedmimi olimpijskimi šampioni v kraljevi disciplini. A trendi se spreminjajo tudi v Avstriji in smuk počasi izgublja najpomembnejšo, televizijsko bitko s tehničnima disciplinama slalomom in veleslalomom.

"Smukači kar ne želijo dojeti in nočejo razumeti, ampak zanimanje za smuk upada oziroma zelo niha, kar postaja velika težava. Napetosti ni več, ko veš, da bodo najboljši smukači nastopili v razmaku dvajsetih minut s startnimi številkami od 16 do 22, kar pomeni, da bo gledalec prižgal televizijski sprejemnik oziroma prestavil na smuk pri startni številki 12, smuka pa ne bo več gledal po nastopu startne številke 25," je potrebo po spremembah v pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo APA pojasnil predsednik avstrijske zveze Peter Schröcksnadel.

Rešitev bi lahko bila v predhodnih kvalifikacijah, ko bi na tekmi nastopilo le najboljših trideset smukačev. Ker so v skladu s pravili pred smukaško tekmo obvezni treningi, na katerih imajo smukači priložnost preizkusiti progo, bi po enem od razmišljanj med uradnimi treningi opravili tudi kvalifikacije, najboljših sedem smukačev pa bi lahko izbiralo svojo startno številko. Omenja se tudi možnost tako imenovanih sprinterskih smukov na skrajšanih ali položnejših progah z dvema smukaškima vožnjama, tako kot pri tehničnih disciplinah slalomu in veleslalomu.

"Prestrme in ledene steze niso zagotovilo za atraktivne vožnje, kajti smukači bodo v tem primeru samodejno previdnejši in bodo manj tvegali kot na manj nevarnih progah," je še dejal prvi mož avstrijskega smučanja ÖSV.

Po zaslugi Mojce Suhadolc, Tine Maze, Andreja Jermana, Andreja Šporna in Roka Perka, ki so zmagali oziroma stopili na stopničke v smuku, se je Slovenija lahko postavila ob bok smukaškim velesilam s serijskimi zmagovalci smukaških preizkušenj. Mazejeva je edina Slovenka, ki je v smuku zlato kolajno osvojila tako na olimpijskih igrah kot tudi na svetovnem prvenstvu.