Jakov Fak: Velika želja je, da bi bil najboljši

Kot pravite, ste s svojo trenutno pripravljenostjo zadovoljni. Na čem boste zdaj gradili do začetka sezone?
Osnovni del priprav smo končali, zdaj me čaka nadaljnje grajenje forme. Za zdaj ni nobenega razloga, da bi bilo lahko koga strah.

Ste v pripravljalnem obdobju spremljali, kaj počne konkurenca? 
Zelo malo. Vesel pa bi bil, če bi med letom lahko trenirali s kom od konkurentov. To je seveda odvisno od načrta treninga in od tega, v katerem delu priprav si. Nesmiselno pa je, da bi svoj program načrtno usklajeval s programom neke druge reprezentance. Vsekakor bi bilo dobro, če bi se kdaj s kom pomeril, saj smo najdlje 200 kilometrov od Slovenije. Ni pa namen, da načrtujem, kje in kako bomo na pripravah.

To najbrž pomeni, da bi si več želeli trenirati še kje drugje kot zgolj na Pokljuki.
Letos je sicer bilo nekaj več priprav tudi v Avstriji, nismo pa nikjer srečali močnejše reprezentance, da bi se z njo pomerili na kakšni trening tekmi. Vsaka primerjava pride prav, ne le zame, ampak tudi druge. Tudi Klemen Bauer, ki je moral počivati zaradi zdravstvenih težav, bi zagotovo raje videl, da bi treniral še s kom. V ekipi se vsi že poznamo, zato je vsekakor dobrodošlo, da se primerjamo še z drugimi ekipami.

Zagotovo vam je še vedno žal, da je odpadel načrtovani trening z Olejem Einarjem Bjørndalnom.
Seveda. No, tu ni bilo kaj storiti.

Kako je s prvim snežnim treningom?
Tega smo že opravili na ledeniku Dachstein v Avstriji. Smuči še nismo testirali, ta naloga čaka naše vrle serviserje. Če se bodo za to odločili in bodo to dopuščala finančna sredstva, bodo to storili še pred sezono.

Je med mladimi fanti v reprezentanci kdo, ki vam lahko pomaga pri treningih?
Treniramo vsi skupaj, kar je vsem v pomoč. Seveda bi raje videl, da bi bil zraven še kdo, ki bi bil na višji kakovostni ravni. Ko sem prišel v slovensko reprezentanco, sem se nekaj naučil od drugih članov, od katerih sem bil takrat slabši. Z leti sem potem napredoval, kar je naraven proces. Zdaj se je ta cikel nekako zamenjal. Ko prideš blizu vrha, ne moreš pričakovati, da boš od nekoga še črpal znanje.

Zagotovo vam ustreza, da se je na mesto glavnega trenerja spet vrnil Čeh Tomaš Kos, s katerim ste sodelovali že v prejšnji sezoni, ko je bil vaš osebni trener.
Seveda. Tudi moje prvotne želje so bile takšne. Prej, ko sta bila v reprezentanci dva trenerja, je obstajala možnost, da je nekdo delal z enim in nekdo z drugim. Lani to ni bilo več dovoljeno, iz česar je potem nastala čudna zgodba.

Je zdaj vse tako, kot mora biti?
To ni navadno nikoli. Ker od sebe vedno pričakujem veliko, imam takšna pričakovanja tudi od drugih, sploh če gre za državno reprezentanco.

Sta s Tomašem Kosom kaj spremenila ali delata po podobnem programu kot prej?
Program je res precej podoben. Lanska sezona ni bila slaba, zato potreb po večjih spremembah ni bilo. Tudi kondicijski del z Janijem Grilom je ostal na podobni ravni.

Lani je Uroš Velepec vpeljal nekaj več suhih treningov streljanja. Ste glede tega opazili kakšen premik na bolje?
Nisem bil del njegovega programa, zato to težko komentiram. Tudi pri Kosu pa smo se streljanja lotili precej drugače. To ne pomeni, da je bilo do zdaj slabo, saj sicer rezultatsko ne bi bili tam, kjer smo. Obstajajo tudi različne šole streljanja, ki prinesejo delo na nekoliko drugačen način. Določenih stvari je več, drugih manj. Navsezadnje je najbolj uspešen trener tisti, ki stvari najbolj zmeša skupaj. Tekmovalec mora opraviti vse tisto, kar on napiše na papir. Naloga trenerja pa je, da tekmovalca tudi posluša in ve, kaj mu ustreza in kaj ne. Če ima zdravstvene težave, mu je program treba spremeniti, če napreduje prehitro, ga nekoliko zavreti in mu predpisati še kakšen trening. Spremembe so lahko tudi v treningu moči, treningu vzdržljivosti ... Najti pravo mešanico je res pravi čudež. Poti do vrhunskih rezultatov je več. Deset športnikov lahko izbere deset različnih poti in pride do enakega rezultata.

Bo cilj sezone marčevsko svetovno prvenstvo v Oslu ali svetovni pokal?
Oboje. Želim si, da bi bil na čim višji ravni že od začetka sezone. Ambicija je, da bi bil najboljši, čeprav vem, da se tega ne da napovedati. Seveda pa to ostaja velika želja.

TEJA ŽE OZDRAVELA
Na nedavni predstavitvi zimskih reprezentanc v Sori pri Medvodah ni bilo naše bronaste olimpijke Teje Gregorin, ki je imela težave z bakterijo v krvi, zaradi česar je bilo njeno počutje zelo slabo. Kot pravi, je medtem že ozdravela in zdaj normalno vadi z ekipo. Snežni trening na Dachsteinu je izpustila, saj ga niti ni imela v programu, komaj pa čaka, da bo zapadel sneg na katerem od biatlonskih stadionov, najraje na Pokljuki. Ne moti je niti dejstvo, da zdaj spet dela s Tomašem Kosom, saj njegov način dela pozna že od prej.