Po uspešni poletni tekmovalni sezoni na plastičnih skakalnicah, v skupnem seštevku so bili prvič v prvi deseterici poletne velike nagrade kar trije Slovenci, Robert Kranjec, Prevc in Anže Semenič, so člani skakalne reprezentance za nagrado kondicijske priprave opravili ob morju, v hrvaški Istri.
Kako so se imeli v Medulinu? "Dobro je bilo, kolikor so kondicijske priprave lahko dobre. Ker je pihala burja, se prav veliko nismo kopali. Bilo je sveže in temu primerno smo tudi bili oblečeni, kar pa morda ni bilo niti tako slabo, saj nimaš občutka, da bi kaj zamujal in se lahko normalno posvetiš treningu. Sicer pa nismo imeli takšnih kondicijskih treningov, da bi prav po vsakem spustil dušo. Je bilo precej več treningov za glavo, počepov, imitacij odskoka, začetek odskoka, ravnotežje, v bistvu je bolj glava trpela kot pa telo," je dejal Prevc.
Triindvajsetletni skakalec iz Dolenje vasi, ki je minulo sezono končal z enakim izkupičkom točk kot skupni zmagovalec svetovnega pokala Nemec Severin Freund, je zadovoljen s poletno sezono, v kateri se je trikrat zavihtel na stopničke: "V bistvu malo presenetljivo. Lani sem začel s prvim mestom, potem sem začel počasi prek tekem drseti do 38. Letos je bilo ravno obratno, tako da sem zaključil malo višje kot lani. In tudi bila je prisotna ena konstanta. Na prvih tekmah sem še malo lovil le glavo, ker telo je bilo pripravljeno, le glava ni vedela, kako se tekme lotiti. Je bilo mogoče preveč ali strahu pred napako ali prevelika želja po tekmi. Potem sem se tekmam bolj prepustil in je vse bolje steklo, tako kot sem si zamislil. Upam, da bo ta načrt, kako obvladovati glavo, deloval tudi pozimi."
Na vprašanje, ali mu misli še uidejo na Vikersund in na rekordni skok z daljavo četrt kilometra, je odgovoril: "Zelo malokrat, mogoče le takrat, ko me sprašujete na to temo. Na ta skok sem še mislil aprila ali maja. Sem pa tak človek, da stvari, ki so bile, ne glede na to, koliko so bile dobre, hitro pozabim. Oziroma sem kar vesel, da jih znam tako hitro pozabiti in se bolj osredotočam na to, kaj se bo zgodilo. Iz preteklosti se spomnim slabih trenutkov, kajti iz slabih trenutkov se največ naučiš. Če so preveč dobre stvari, potem misliš, da je vse lepo. Prek slabih trenutkov ima človek največjo šolo in največ odnese, pa tudi če imaš slabe trenutke v glavi, veš, da se ti hitro lahko kaj slabega naredi, tako da je treba vedno biti pripravljen na najslabše." Zanimiva filozofija, morda budistična? "Ne, to je kar moja."
"Želim si, da nekako ostanem, kjer sem bil, bo to že kar v redu. Saj vsi vemo, da če hočeš rezultatsko stagnirati, moraš kar veliko delati na tem, če pa pač tako stagniraš, te pa drugi prehitijo. Tako da prav veliko manevrskega prostora, da bi karkoli izboljšal ni, rezultatsko gledano. Telesno je zanesljivo lahko veliko izboljšav, rezultatsko pa nekoliko manj, ampak delal bom, da bom čim boljši. Nimam nobene takšne tekme, ki bi si jo vzel za nek poseben cilj, v smislu tega pa tega januarja pa hočem biti prvi, tekma pred to pa ni pomembna ... Zame je vsaka tekma pomembna, na vsako tekmo je treba iti zbrano in fokusirano," je o pričakovanjih v novi sezoni, ki se bo začela 20. novembra v nemškem Klingenthalu, razmišljal Prevc.
Na vprašanje, ali bere kakšno posebno literaturo za sprostitev oziroma filozofsko obarvano, glede na to, da so njegovi odgovori pretehtani in filozofski, je v smehu odgovoril: "Ne, jaz zelo malo razmišljam. Povem pač tisto, kar mi pade na pamet. Trenutno se ne ukvarjam z nobenimi težkimi knjigami, ker potem težko zaspim. Raje berem tisto, kar se lahko bere, da mi knjiga sama poda vse podatke. V bistvu imam trenutno na nočni omarici biografijo od Gorana Dragića Dajte Gogiju žogo, prej sem bral Samotnost praštevil Paola Giordana, pred tem Sibirsko vzgojo Nikolaja Lilina. Tako da se človek bogati besedno."
Pa si ogleda kakšno tekmo, ki ni skakalna? "Evropsko prvenstvo v košarki sem spremljal. Bomo videli, koliko bom noter padel v tekmovanja, ki se bodo začela čez lužo, liga NHL in NBA. Zaenkrat sem bolj navdušenec za hokej, nogomet spremljam le slovensko ligo, še ne razumem povsem vseh teh nogometnih tekmovanj."
Na vprašanje, ali ima kakšnega favorita med nogometnimi klubi v prvi slovenski ligi, pa je kot iz topa ustrelil: "Ja, seveda Maribor. Pričakujem, da se bodo zdaj počasi le sestavili. Upam, da ne bo nihče zameril, ampak pravijo na Gorenjskem, samo za Olimpijo ne."
