Za prevzem funkcije je Gorenjca prepričal predsednik zveze Enzo Smrekar, potem ko pravega kandidata ni bilo na obzorju.
V skladu z načrti se bo aprila končalo začasno vodenje panoge za alpsko smučanje, ki se je znašla v hudi finančni in kadrovski stiski. Blaž Lešnik, ki je kot začasni vodja brez večjih pretresov poskrbel za miren zaključek tekmovalne sezone, bo mandat predal novemu vodji. Edini kandidat za to mesto je poslovnež Iztok Klančnik.
Na sedež smučarske zveze je prispela le ena ovojnica s kandidaturo, oddal jo je v športni sferi le peščici poznavalcev znani poslovnež Klančnik, ki se je v ponedeljek že predstavil predstavnikom smučarskih klubov.
Predsednik zveze Smrekar je za prihodnji torek sklical sejo zbora in odbora alpskih disciplin s točko volitve novega vodje. Z načrtovano izvolitvijo se bo pričakovano končalo obdobje velikih pretresov, panogo pa bo prevzel vodja s polnimi pooblastili in popolnim zaupanjem predsednika zveze.
Prejšnji predsednik alpskega zbora Dušan Gorišek je mandat predčasno končal, potem ko je izgubil zaupanje vodstva zveze in ga je k odstopu večkrat pozval predsednik zveze Smrekar, a so Goriška na koncu morali razrešiti.
Klančnik je bolj kot po delu v alpskem smučanju znan v poslovnih krogih kot uveljavljen strokovnjak na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij z bogato zakladnico poslovnih izkušenj. Pred štirimi leti je postal generalni direktor računalniškega podjetja Hewlett-Packard Slovenija, odgovoren za vodenje poslovnega programa družbe v naši državi.
Pred tem je delal v IBM Slovenija, bil direktor prodaje v Telekomu Slovenije, pred prihodom v HP pa je vodil tudi Avtento, družbo za sistemsko integracijo in poslovne rešitve v skupini Telekom.
Je tudi član ameriške in britanske gospodarske zbornice. Klančnik obvlada športne osnove, ampak se resneje ni ukvarjal z alpskim smučanjem, temveč je tekmoval v akrobatskem smučanju. Klančnik je bil tudi član UO hokejskega kluba Acroni Jesenice in je sodeloval pri sanaciji dolgov jeseniškega ponosa.
Brez denarnega nadomestila se je vozil iz Ljubljane na Jesenice vsak teden in konstruktivno sodeloval na sestankih kriznega menedžmenta, kar pomeni, da je voljan delati v športu in da mu take naloge niso tuje. Klančnik pa je že nekaj časa tudi član OK Planica.
Če bo izvoljen, bo njegova prva naloga tudi najzahtevnejša, kako na zvezo pripeljati Andreo Massija, italijanskega stratega velikih uspehov in dosežkov Tine Maze. Massi je velika želja predsednika zveze Smrekarja.
Pred novim vodjo bo tudi sklenitev novih pogodb s trenerji za daljše obdobje in zagotovitev boljših pogojev tekmovalcem.
Predsednik zveze se je s Klančnikom srečal v Kranjski Gori in ga povabil k sodelovanju. "Gospoda Klančnika poznam že od prej iz poslovnih krogov. Bil pa je tudi v OK Planica, kjer je imel zelo pozitivno vlogo pri sponzorstvu, poznam pa ga tudi kot poštenega in delovnega človeka. Na začetku, ko sem ga povabil k sodelovanju, je bil kar malce šokiran, potem pa sem mu razložil, da stanje le ni tako brezupno in da se od predsednika kljub vsemu ne pričakuje, da ima takoj rešitev za vse. Moje mnenje je, da lahko veliko pripomore k umirjanju stanja, k pogovorom in temu, da pridejo pravi ljudje na pravo mesto. Mislim, da je pravi kandidat, saj ima tudi izkušnje z gospodarskega področja, kar zagotovo ni slabo. Pomembno pa je, da je neobremenjen in ni okužen ter lahko odigra pozitivno in povezovalno vlogo. Poleg tega je človek, ki res dela, če se nečesa loti," je povedal Smrekar o kandidatu, ki ga je predlagal.
"Na usklajevanjih z ljudmi iz alpskega smučanja so mi rekli, da nimajo pravega kandidata za vodjo panoge, in potem so mi naložili še to, da sam najdem kandidata. To sicer ni moja naloga, obljubil pa sem jim, da se bom potrudil, da najdem koga. V vsem tem vidim pozitivno zgodbo, predvsem ker Iztok ni človek, ki bi obupal, kot so nekateri pred njim. Realno ni pričakovati čudežev v kratkem času, dejstvo pa je, da bo treba resno delati," je še dejal Smrekar, ki ima seveda na grbi še vedno in predvsem finančno sanacijo zveze.
"Zveza je uspešno izvedla prvi del finančne sanacije in je dolgoročno likvidna in tudi alpsko smučanje bo imelo v prihodnji sezoni na voljo najmanj toliko denarja za izvajanje programov kot do zdaj," je povedal direktor zveze Jurij Žurej.
V prihodnje bo od zbranega proračuna za stare grehe predvidoma treba nameniti le med 100.000 in 150.000 evri letno, razlika bo ostala panogi za izvrševanje programa. Nastalo je sicer nekaj težav, saj bodo na smučarski zvezi (za vse panoge) od fundacije za šport dobili kar za 26 odstotkov manj denarja, kar pomeni, da bodo morali ta denar nekako nadomestiti. Se pa lahko na smučarski zvezi pohvalijo, da niso življenjsko odvisni od državnega in paradržavnega denarja, saj se njihov proračun 60-odstotno napolni s pomočjo sponzorjev.
Četrtkova skupščina, ko bodo volili novega vodjo panoge alpsko smučanje, bo torej zgolj formalnost, vse naslednje poteze, ki bodo sledile, pa bodo daleč od formalnosti.