Ob vprašanju, kaj v zvezi z letošnjo Planico mu bo najbolj ostalo v spominu, je Peter najprej globoko zavzdihnil: "V bistvu kar vse. V glavi je bila hkrati umirjenost in napetost. Zavedal sem se, da mi kaj drugega kot zmaga ne preostane. Vso pot, ko sem se na vrh skakalnice vozil z vlečnico, sem si govoril, naj si misel na to, da moram zmagati, izbijem iz glave in se zberem na skok. Vse je bilo praktično enako kot prejšnje dni, z izjemo tega, da je Jurij prav danes prebil zid pri 237,5 metra in zmagal."
Ne glede na ves pritisk se mu je pred finalnim poletom uspelo dovolj zbrati za še en umirjen polet. Kot pravi, je imel v glavi vizijo, kako se ga lotiti: "Za zadnjih sedem skakalcev pred mano nisem imel pojma, koliko so skočili. Samo čakal sem, kdaj bom prišel na vrsto, ta čas se mi je že kar vlekel. Zakaj finalni polet ni bil tako dolg kot Jurijev, ne vem niti sam, saj filma še nisem dovolj zavrtel nazaj. Če sem lani sezono končal z najboljšim skokom, je letos nisem, a ne glede na vse se je vse lepo končalo s tretjo zaporedno slovensko himno v Planici."
OKEJ, DOBRO
In kaj mu je šlo skozi možgane, ko je na semaforju po svojem skoku zagledal številko 2? "Bil sem vesel zaradi zmage na tekmi, kaj to pomeni glede skupnega seštevka, pa nisem razmišljal. Tega, kateri je bil Freund po svojem skoku in koliko je skočil, nisem vedel. Ko sem videl, da sva izenačena, sem vprašal, kaj to pomeni. Povedali so mi, da bo on osvojil globus zaradi večjega števila zmag, in lahko sem le dejal 'okej, dobro'."
Peter odkrito priznava, da po Oslu sploh ni pričakoval, da prednost konkurenta za globus, ki je takrat znašala 94 točk, še lahko izniči. "Glede na to, kakšne skoke je kazal med nordijsko turnejo, se je zdel skoraj nepremagljiv. Le v Lahtiju je zmago prepustil Kraftu, vse ostalo je bilo njegovo. Glede na razplet bi bilo morda bolje, če bi Freund že v petek prednost povečal na več kot sto točk, saj bi s tem obema prihranil kar nekaj živcev. Boj je bil zelo zanimiv, globus pa si je zaslužil prav iz razloga, da je večkrat zmagal, torej vemo, kaj je meni manjkalo," si z Nemcem kaj več od čestitk po tekmi ni izmenjal.
S sezono kot tako je najboljši slovenski športnik zadnjih dveh let vseeno zadovoljen: "Točne statistike ne vem, a oba s Freundom sva nabrala kar nekaj točk več kot v lanski sezoni in tudi več kot lanski zmagovalec Kamil Stoch (oba 1729, lani ob treh tekmah manj Stoch 1420, Prevc 1312 in Freund 1303, op. p.). Napredek je tako očiten, čeprav sezona ni bila tak 'bum, bum' kot lanska, ker s svetovnega prvenstva kot vrhunca sezone nisem prinesel nobene kolajne. Je pa bila zato bolj stabilna, čeprav je tudi stabilnost treba še nadgraditi."
PROBLEM SAMO V TEBI
Da je zaradi takšnega končnega razpleta ostalo nekaj grenkega priokusa, drugi skakalec sezone ne skriva, čeprav pravi, da ga je vedno manj: "Takoj ga je že bilo nekaj, a ko pogledaš, da si imel vso zimo na voljo 31 tekem, hitro ugotoviš, da bi lahko dobil eno točko več na eni od teh tekem. Potem vidiš, da je bil problem samo v tebi, ko se pred kakšno tekmo nisi dovolj zbral in jo dovolj dobro oddelal."
Tudi mnenju, da bi bilo najbolj pošteno, da bi si s Freundom globus razdelila, kar sta dejala tudi njegov konkurent in nemški trener Werner Schuster, Gorenjec ni enostransko pritrdil: "Sam hitro postanem kritičen do samega sebe. Če upoštevam dejstvo, da je Severin dobil globus zato, ker je večkrat zmagal, se lahko zelo strinjam, da moraš biti za kristalni globus prepričljiv in zanesljiv. To pomeni, da je vse skupaj izpeljal perfektneje od mene. Globus si je zagotovo zaslužil."
Petru nekaj pomeni tudi dejstvo, da je globus v seštevku poletov ostal doma, saj ga je osvojil že lani: "O glavnem globusu je bilo toliko govora, da ta ni prišel toliko do izraza. Ko sem videl skupni seštevek v poletih, sem začutil olajšanje. Zelo sem vesel, da sem ga uspel obdržati, čeprav se po eni strani sliši kot tolažilna nagrada. Po drugi strani je to tudi potrditev, da sem nekje najboljši in da je treba vztrajati."
NE SMEM IZSILJEVATI
Naš junak je tudi potegnil vzporednico med lansko in letošnjo sezono: "Lani sem sezono začel precej povprečno, a nato svoje dosežke samo še stopnjeval. Ves čas je bila prisotna neka pozitivna energija. Med to sezono so bili tudi trenutki, ko sem bil jezen in razočaran, marsikdaj sem se s kom tudi sprl, čeprav le za kratek čas. Od sezone, v kateri so vzponi in padci, lahko psihično potegneš precej več. Zagotovo sem se naučil, da rezultata ne smem izsiljevati. Mnenje dobiš tudi od kakšne osebe več, tako da se hitro lotiš kakšnega novega načina, kako pristopiti k tekmi."
Čeprav bi morda kdo pričakoval, da počitek že komaj čaka, bi bilo Peru povsem vseeno, če bi tekmovali še kakšen teden: "Verjamem pa, da mi bo telo, ko bo spoznalo, da je vsega konec, hvaležno in se bo z veseljem regeneriralo."
Za konec pogovora si ni mogel kaj, da ne bi pohvalil navijačev. "Ti so me skozi ves konec tedna zelo spodbujali. Morda so bili med tekmo kdaj nešportni do Severina, ostalo pa je bilo na pravi ravni. Navijanje je bilo ekstremno, nekako si lahko svojo uspešnost skoka izmeril s hitrostjo vihranja zastav. Včasih ti prav to, koliko ljudje mahajo z zastavami, lahko hitro pove, kam si uvrščen. Hvaležen sem navijačem za vso podporo in sem vesel, da sem bil del teh dogodkov," je še pristavil eden od slovenskih junakov, ki ga zdaj čaka še teden dni obveznosti do medijev in pokroviteljev, nato pa se kot že lani odpravlja na oddih v ZDA.