Skube: Bil sem boljši kot Horošilov

O njem se je v preteklosti veliko govorilo kot o izjemnem talentu, ki je premagoval zdaj najboljše na svetu. Toda od leta 2012 do zdaj je Matic Skube osvojil le dve točki v svetovnem pokalu. Kako se lahko vrhunski športnik tako izgubi? "Fantje se borimo iz leta v leto. Ekipe se sestavljajo pozno, trenerji se menjajo iz leta v leto. Nekaj začneš delati z določenim trenerjem in se že zamenja. Če ni takoj rezultatov, še ne pomeni, da se ne dela dobro. Potem začneš spet delati z novim trenerjem, in preden te spozna, tako kot bi te moral, zamenjajo tudi njega. Mlin melje, melje, melje, rezultatov pa ni. Vsi vemo, kako zahteven je vrhunski šport. Tisti narodi, ki se gredo resno smučanje, vanj vlagajo veliko denarja in imajo sistem. To loči velike ekipe od drugih. Avstrijci, za katere menimo, da imajo vse, so se pritoževali, da nimajo poligona, kjer bi lahko trenirali 24 ur, sedem dni v tednu. Pri nas je še milijon drugih stvari, pa se skušamo meriti z njimi."

Sami plačujete za smučanje, se borite, mediji in javnost pa vas trgajo, ker ni rezultata. Se kdaj vprašate, zakaj to še vedno počnete? "Dokazal sem že, da znam smučati, vendar nisem nikoli naredil koraka naprej. Vleče me naprej, ker vem, da sem se sposoben uvrščati visoko. Vsako leto me motivira prepričanje, da se mi bo zdaj končno odprlo." Ogromno je treba trenirati. "Veliko treniramo, ampak bolj količinsko kot kakovostno. Kakovost se vedno plača. Pred sezono smo bili primorani mesec in pol trenirati na Möltalu, ker nimamo denarja, da bi šli na boljša smučišča."

Kako pa si vse skupaj pokrijete finančno? To ni tako malo denarja. "Pomagajo mi donatorji in sponzorji. Hvaležen sem svoji širši družini, ki mi pomaga, ter lokalnim sponzorjem, ki verjamejo vame. Brez njih zagotovo ne bi mogel več smučati na tej ravni." Aleks Horošilov je eksplodiral pri tridesetih. "On ni presenečenje, saj z Janijem Hladnikom dela že pet let. Zaradi OI so imeli Rusi dobre pogoje in so jih izkoristili. Preden ga je v roke dobil Jani, sem bil na enaki ravni ali celo boljši kot on. Potem pa je on napredoval, jaz pa ne."

Pogrešate torej načrtno in sistematično delo? "Če sem lahko kritičen do zveze – res je, da ni denarja, toda treba je vlagati v sistem in mlade. Kaj se je zgodilo, ko je kariero končal Mitja Valenčič? Vmes, do mene, ni bilo ničesar. Vsi so odpadli. Ostal sem edino jaz, ki pa tudi nisem naredil preboja. Torej je nekaj narobe v sistemu dela. Imamo nekaj dobrih mladih in upam, da se jim ne bo zgodilo to, kar se je meni. Slabo je, če bomo samo nekaj krpali. Treba je delati profesionalno. Težko si najboljši s treningi na Krvavcu. Če ne vlagaš v pravo stvar, je vseeno, koliko denarja imaš – malo ali veliko."

Kaj tekmovalca, kot ste, vleče, da vlaga svoj denar in si kupi letalsko vozovnico za nastop na SP? "Na treningih dobro smučam. Moj cilj na SP je petnajsterica in posledično izboljšanje startne številke. Lahko bi šel po boljše točke tudi v Korejo, vendar to stane. Tudi Katarina Lavtar si je sama plačala pot tja, pa se ji je izplačalo. Direktor Žurej je dejal, da smo do zdaj dali 50.000 evrov, toda poleg tega si od novembra vse plačujem sam in moj strošek je 7000 evrov do zdaj, nisem pa še računal letalske vozovnice za Denver. Naš smučarski program je veliko manjši, kot ga imajo tekmovalci v drugih ekipah, če pa bi želeli imeti primerljive treninge, bi bilo vse skupaj seveda še veliko držaje. Zveza sicer da veliko denarja, za trenerje in ostale stroške, vendar je to premalo, če hočeš tekmovati z najboljšimi," je zaključil Matic. Kriki žejnega v puščavi?