Jani v ruski reprezentanci dela že peto sezono, največ pozornosti pa posveča prav Aleksu, kot ga kličejo v ekipi. Šef vseh moških ekip je še naprej Planinšek, Hladnik pa je uradno zadolžen za moško ekipo A za tehnične discipline. "Povabilu Urbana sem se z veseljem odzval, saj mi je delo z Rusi pomenilo poseben izziv, tudi iz razloga, da jih dolgo ni bilo nikjer. Največ se posvečam Aleksandru, sem tudi največ z njim, moj pomočnik Rus pa prevzame mlajši del ekipe, kadar nimam časa. Poleg njega skrbim še za Pavla Trikičeva, ki je velik talent in se je v Leviju že uvrstil na 20. mesto," pravi Jani, ki se mu napredek Horošilova niti ne zdi prepočasen: "Njegov letošnji 'bum' je delo preteklih let. Ta preboj ni bil lahek, a nam je na srečo uspel. Pred to sezono niti nismo dosti spreminjali. Še najbolj je napredoval kondicijsko, za kar gre zasluga kondicijskemu trenerju Samu Furlanu. Naš cilj je, da z njim potegnemo do naslednjih OI v Koreji in ga do takrat obdržimo na tej ravni."
Ob vprašanju, ali je v Schladmingu presenetil tudi njega, je Jani odvrnil, da je samo čakal, kdaj mu bo uspelo kaj podobnega: "Ženi sem rekel, da komaj čakam tekmi v Schladmingu in Kranjski Gori, saj sem vedel, da sta to terena, ki bi mu morala ustrezati. Vedel sem, da tam lahko veliko opravi, in točno to se je tudi zgodilo. V zadnjih dveh sezonah je dobre čase in odseke vselej imel prav na strmini, čeprav se je zelo popravil tudi na ravnini. Zagotovo tudi na bližnjem SP v Vailu nikakor ni brez možnosti za odličje."
NAPRAVIL JE VELIK BUM
Aleksander Horošilov je veliko pripomogel tudi k povečanju zanimanja za alpsko smučanje med Rusi. "Napravil je kar velik 'bum'. Vse več Rusov hodi na tekme in tudi doma komaj čakajo na naslednji slalom. Vsi so vzhičeni in Aleks je postal prav hit celotne zime. Tekme tudi redno prenašajo po televiziji," je nad evforijo presenečen tudi Jani.
SZS vodijo ljudje, ki prej nikoli niso delali v športu, zdaj pa trenerjem postavljajo nerealne pogoje. Pomembneje jim je, da imajo dobre plače, kot da bi napravili nekaj dobrega za šport. Dokler bo tako, se v Slovenijo ne mislim vrniti.
In kako bi svojega glavnega varovanca njegov trener opisal kot osebnost: "Je družinski človek in zelo inteligenten fant. Veliko bere, igra kitaro, včasih tudi kaj nariše in zelo rad vesla. Enkrat na dve leti se vrne na Kamčatko, kjer ima starše, a glede na to, da je zdaj dobil hčer, ki je stara osem mesecev, so zdaj starši pogosto pri njem v Moskvi. Tudi s primarno družino je zelo povezan, eden od bratov, ki je tudi zelo v redu fant, dela v ekipi za smučarski kros."
Naš trener se nad pogoji, ki jih ima za treninge v ruski ekipi, ne more pritoževati. "Poleti smo dobro trenirali v Ushuai, kjer imam dobre prijatelje. Pozimi smo največ v Reiteralmu, kjer imam dobre kolege. Ti mi omogočajo, da lahko progo polivam, kjer hočem in kadar hočem. Nam je to res v veliko pomoč. Za slovenske ekipe je največji minus, da takšne podpore nimajo doma. Prav v pomanjkanju smučišč za pravi trening vidim največjo težavo za slovensko smučanje. Da se na tekmo normalno pripraviš, je prav gotovo velik plus."
RIBA VEDNO SMRDI PRI GLAVI
Jani ima pogodbo z rusko smučarsko zvezo še do konca naslednje sezone. Ta je 2+2, kar pomeni, da se bodo takrat skušali dogovoriti o podaljšanju še za dve sezoni, torej do OI v Pjongjangu. Iz ruske reprezentance se je v slovensko vrnil Klemen Bergant, s katerim sta dobra prijatelja, sam pa o takšni možnosti ni razmišljal. "Z ljudmi, ki so zdaj v vodstvu smučarske zveze, nikoli ne bi sodeloval. To so ljudje, ki prej nikoli niso delali v športu, zdaj pa trenerjem postavljajo nerealne pogoje. Pomembneje jim je, da imajo dobre plače, kot da bi napravili nekaj dobrega za šport. Dokler bo tako, se v Slovenijo ne mislim vrniti," je sogovornik puščice usmeril na zdajšnjega predsednika in direktorja SZS.
Glede na povedano ga tudi zdajšnji slabši dosežki slovenskih smučarjev sploh ne presenečajo: "Riba vedno smrdi pri glavi. Za vzor si lahko vzamejo človeka, kot je Vedran Pavlek. Če bi direktor SZS delal 24 ur na dan, kot to počne Pavlek, bi se to poznalo tudi na rezultatih. Tako pa se smučarji 'non-stop' ukvarjajo s samoprispevki, s tem, ali bodo šli lahko na tekmo ali ne, kaj morajo plačati, spijo v apartmajih, sami si morajo kuhati ... Na tak način se ne da biti na najvišji ravni. Jaz delam od jutra do večera, s tem da smo v hotelih in da seveda ne kuham, ampak je hrana pripravljena. Vseeno nimam časa niti za to, da bi šel za pol ure na kolo. Ob stvareh, ki jih morajo delati slovenski trenerji, je nemogoče pričakovati vrhunske rezultate. Če bi trenerjem pustili čas, tako kot so ga nam v Rusiji, bi bilo gotovo tudi v Sloveniji kaj drugače. Tako pa vsako leto zamenjajo trenerje in vodstvo, ki pride z novimi idejami, učinek pa je vsako leto slabši," je Jani Hladnik kritičen do razmer v slovenskem smučanju.
