Okoli 15.000 gledalcev je lahko uživalo v spektaklu pod žarometi. Prišli so navijat predvsem za svoje, za Ivico Kostelića in Filipa Zubčića, ki sta bila na koncu solidno uvrščena.
Ivica je končal na 18. mestu, Filip pa je na domačem smučišču osvojil sploh prve slalomske točke v svetovnem pokalu s 15. mestom, kar je za mladega fanta seveda velik uspeh in dokaz dobrega in pravilnega dela pri naših sosedih. Kaj pa naša dva?
Matic Skube, ki se lahko pohvali s tem, da je bil med mladinci boljši od Hirscherja, je včeraj samo v prvi vožnji za njim zaostal za več kot štiri sekunde in se seveda z 42. časom ni uvrstil v drugo vožnjo. Še slabše se je odrezal Miha Kürner, ki je bil na prvi progi še sekundo in pol več kot Skube in na koncu osvojil predzadnje, 49. mesto. Za njim je zaostal samo Američan Kasper, ki je po Crvenem spustu bolj telovadil kot smučal.
NIKOMUR V PONOS
Po tekmovalni upokojitvi Mitje Valenčiča slovenski tabor ne premore tekmovalca, ki bi bil konkurenčen v moškem slalomu in bi se prebil vsaj med prvo trideseterico. Morda bi bilo boljše, če na slalomske tekme svetovnega pokala sploh ne bi več pošiljali naših tekmovalcev. Naj najprej kdo zmaga na kakšni tekmi evropskega pokala, potem pa naj dobi priložnost za start na svetovnem pokalu.
To, da Kürnerja prehiti pet Hrvatov, poleg Kostelića in Zubčića še Natko Zrnčić Dim, ki mu je slalom le zabava, in še dva 18-letna mulca Elias Kolega in Istok Rodeš, res ne more biti v ponos slovenskemu smučanju. Še manj pa stroki, ki očitno, ampak zelo očitno zadnjih sedem ali osem let brca v temo, pa tega še vedno noče priznati. Samo zato, da bi doktrine nekaterih profesorjev ostale neomadeževane.
Boj za zmago je bil seveda povsem v drugem svetu. Hirscher je vodil že po prvi vožnji, v finalu pa je ubranil vodstvo ter potrdil prvo zmago v novem letu, karierno 15. slalomsko zmagoslavje v svetovnem pokalu.