Bo Peti le dobil naslednika?

Primož Peterka je v sezoni 1996/97 novoletno turnejo začel kot vodilni v svetovnem pokalu in eden od favoritov, a po prvi tekmi v Oberstdorfu še ni bilo videti, da se lahko vmeša v boj za skupno zmago. Kot sedmi je za zmagovalcem, Nemcem Dieterjem Thomo, zaostal skoraj 20 točk, pobegnila sta mu tudi Norvežan Kristian Brenden in Avstrijec Andreas Goldberger, ki sta si pred njim nabrala 19 in 13 točk prednosti.

Primož pa je že na novoletni tekmi v Garmisch-Partenkirchnu stvari postavil na svoje mesto. Zmagal je s prednostjo 13 točk pred Goldbergerjem in se z njim izenačil v skupnem seštevku, Thoma pa si je nabral 13,5 točke zaostanka, ki ga je v Innsbrucku samo še povečal. Naš adut je tam kot drugi za las zaostal za Japoncem Kazujošijem Funakijem, čeprav ga je v prvi seriji premagal v paru (v tisti sezoni so prvič izpeljali tekmovanje v parih na izpadanje, ki se je obdržalo do danes), v seštevku pa je za devet točk pobegnil Goldbergerju.

Pred zadnjo tekmo v Bischofshofnu je bilo bolj ali manj jasno, da bosta o prvem mestu odločala le onadva, saj je Japonec Takanobu Okabe kot tretji zaostajal že 20,6 točke. Na skakalnici s takrat še precej specifičnim zaletiščem je Moravčan zasedel tretje mesto in prednost pred Goldijem, ki se je moral zadovoljiti z devetim mestom, povečal na končne 28,3 točke.

Ne pred in ne po Peterki se nobenemu od Slovencev ni več uspelo resneje vmešati v boj za prestižno zmago na tej turneji. To velja tudi za Petra Žonto, ki je turnejo leta 2004 končal na tretjem mestu, ki si ga je priskakal po zmagi v Innsbrucku in drugem mestu v Bischofshofnu, a že po prvih dveh tekmah preveč zaostal za poznejšim zmagovalcem, Norvežanom Sigurdom Pettersenom, ki je dobil vse preostale tekme.

Moštveno je bila za naše sicer najuspešnejša turneja 1986/87 s tremi skakalci med prvo deseterico. Dolgoletni pomočnik direktorja svetovnega pokala Walterja Hoferja Miran Tepeš je bil v seštevku četrti, Primož Ulaga, ki je v Innsbrucku zabeležil prvo slovensko zmago, osmi, prvi Slovenec s skakalno olimpijsko kolajno Matjaž Debelak pa je končal na devetem mestu. Zanimivo je, da se Tepeš in Debelak na posamičnih tekmah turneje nikoli v karieri nista zavihtela na zmagovalni oder, Ulagi je to ob zmagi uspelo še trikrat.

Po uspešni sezoni Petra Žonte so bili slovenski dosežki na tej turneji kar nekaj let bolj kot ne povprečni. Vse do predlanske izvedbe, ki jo je Peter Prevc končal kot osmi, je bilo treba čakati na novo slovensko uvrstitev med najboljšo deseterico v seštevku. Pero je bil na lanski turneji tudi prvi, ki se je po Žonti na posamezni tekmi prebil med prve tri, kar mu je uspelo dvakrat, hkrati je kot četrti izenačil tretjo najboljšo slovensko uvrstitev zgoraj omenjenega Tepeša.

Na zdajšnji turneji mu je to uspelo še dvakrat, s še eno takšno uvrstitvijo bi po tem kriteriju že postal najuspešnejši Slovenec v zgodovini turneje. V formi, kot je, pa seveda ne bi bila nobeno presenečenje niti njegova skupna zmaga. Ta je edina, ki na koncu šteje, ostali dosežki hitro utonejo v pozabo. Seveda bi bilo Petru težko karkoli očitati, tudi če bo nazadnje končal kot drugi ali tretji, a priložnost je res tu in škoda bi jo bilo izpustiti iz rok.