Poznani ste po tem, da se vas večkrat loti bolezen. Boste v tej sezoni še bolj pazili na razporeditev treningov in počitkov?
Organizem mi že sam pove, kdaj potrebujem počitek. Gre že za obrambni mehanizem. Seveda si želiš trenirati veliko in še več, a če sam ne potegneš črte, jo potegne telo. Zdaj prihaja obdobje letal, potovanj in vsega tega, ko si včasih misliš, da nisi opravil nobenega treninga. Hkrati je to za telo še večji napor, saj tega ni navajeno. Ravno takšne malenkosti včasih odločajo, saj te potem premami, da greš na trening, čeprav bi bilo morda bolje, da ne bi. Optimalno razmerje je težko najti. Stvari znajo biti zapletene in se vedno ne izidejo tako, kot bi si želel. Poskušali bomo, in ko bom stoodstotna, verjamem, da sem lahko tudi na tekmah zelo visoko.
Letos je na SP v Falunu sprint v klasični tehniki, ki ni vaša najmočnejša stran. Ste ji zato pred sezono namenili še več pozornosti kot po navadi?
V pripravljalnem obdobju je bilo klasike res zelo veliko. Do odhoda na sever je bil to predvsem trening na rolkah, saj smo na ledeniku trenirali le v počasnem tempu. Na višini se hitrih treningov ne sme delati, saj lahko hitro pride do pretreniranosti. Pri meni je največja težava v tehniki. V normalnem aerobnem tempu težav ni, do njih pride pri tekmovalni hitrosti. Za odpravljanje teh napak je na voljo le 14 dni v Skandinaviji pred začetkom tekem v Kuusamu. Ko se bodo tekme začele, bo večje napake težko odpraviti. To obdobje je tudi psihično naporno. Napake si želim odpraviti in določene stvari že bolje razumem, a jih je treba prenesti na tekme. Pri klasiki veliko večjo vlogo kot pri drsalni tehniki igrajo tudi smuči in maža. Izziv je velik, kam me bo to pripeljalo, pa zdaj še ne morem vedeti. V Falunu upam tudi na dober dosežek v tekmi dvojic, ki pa bo v prosti tehniki.
V soboto sprint, v nedeljo distanca
Svetovni pokal v tekih se tradicionalno začenja v Kuusamu, kjer bo v soboto preizkušnja v sprintu, v nedeljo pa še na 10 kilometrov za ženske in 15 kilometrov za moške, obakrat v klasični tehniki. V našem taboru ima največ možnosti specialistka za to zvrst teka Katja Višnar, vsaj mesto med prvih 30 in nastop v finalnem delu pa si bodo skušale izboriti Vesna Fabjan, Alenka Čebašek in Nika Razinger, medtem ko bo Lea Einfalt priložnost dočakala v nedeljo. Na severu je tudi moška ekipa, kjer ima največ možnosti za nastop Boštjan Klavžar.
V finalu sprinterske tekme v klasiki do zdaj še niste bili.
V njej je moja najboljša uvrstitev sedmo mesto, ki si ga res želim izboljšati. Zavedam se, da bo težko, a cilje si je treba postaviti visoko. O teh številkah govorim zdaj, ko pridem na prizorišče, pa jih ne bom imela več v glavi. O finalu ne moreš razmišljati, če se ti nekaj zalomi že v kvalifikacijah ali četrtfinalu. Treba je iti korak za korakom, rezultat je potem le posledica. Na vsaki tekmi skušaš biti čim boljši, potem pa prideš, kamor prideš. Ne morem biti zadovoljna samo s številko, ampak bom takrat, ko bom vedela, da sem naredila vse, kar lahko.
Konkurenca ne bo slabša kot prejšnja leta.
Res ne. Vse najboljše tekačice tudi po OI še naprej vztrajajo, vsako leto pa preseneti tudi katera od mlajših. V sprintu bo treba paziti tudi na katero od Italijank, preseneti pa lahko tudi katera od naših mlajših deklet. Tako zna biti kar pestro.
Letos vam je Fischer omogočil več smuči za testiranje.
Res je in sem mu zelo hvaležna. Težava glede tega je le v tem, da nimamo dovolj serviserjev, ki jih potrebujemo za teste. Pri tem precej pomaga tudi Gracerjev pomočnik Nejc Brodar, a to še vedno ni dovolj. To še posebej velja za smuči za klasiko.
Boste tekme na razdaljah v celoti potisnili ob stran?
Na kakšni bom gotovo le startala, a prioriteta je seveda še sprint. Na distanci bom nastopila le, ko bom ocenila, da to ni prenaporno za organizem.
