Prvo mesto si je zagotovila z zmagama proti Nizozemski in Indiji. Tako kot v prvem dvoboju proti Nizozemski sta vprašanje zmagovalk že po igrah posameznic rešili Tamara Zidanšek in Kaja Juvan.
Zidanškova je po svojem dvoboju povedala: "Veliko mi pomeni, da sem osvojila prvo točko za Slovenijo, saj po čustveni zmagi proti Nizozemski pred manj kot 24 urami ni bilo lahko znova stopiti na igrišče. Indijka je v drugem nizu igrala odlično, pomagalo ji je tudi bučno vzdušje na stadionu, jaz pa sem svojo igro v zadnjem nizu dvignila na višjo raven in prišla do pomembne zmage. Ni bilo lahko. Bili smo zelo motivirani zaradi zmage v prvem dvoboju, zato je naslednji dan vedno težak. Veliko je čustev, dvoboji pa so dolgi. Po zmagi je počutje vedno dobro. Navijači so bili glasni, vzdušje je bilo odlično. Še dobro, da so prišli, saj je bilo res lepo igrati v takšnem okolju."
Na videz je Kaja Juvan lažje prišla do uspeha, čeprav je po dvoboju priznala, da je bila kar pošteno živčna, saj je vedela, kaj Sloveniji prinaša druga točka in skupna zmaga. "Čutila sem, da zmorem, vedela sem, da sem boljša od tekmice, a hkrati sem bila precej utrujena po dolgem petkovem dvoboju. Vseeno sem vztrajala pri svoji igri. Stopnjevala sem raven igre do konca, na koncu pa sem postala tudi bolj mirna in prišla do cilja. Rada igram pred navijači. Navijanje je bilo lepo, res sem vesela, da nama je s Tamaro uspelo zmagati," je dejala Juvanova.
Igralke in kapetanka s strokovnim štabom so si po zmagi Kaje Juvan skočili v objem in v ritmih nove himne reprezentance, Republika Banana od Kingstonov, proslavili odmeven dosežek.
"Zame je velika čast in odgovornost igrati za Slovenijo. Ponosna sem, da lahko zastopam njene barve in da se borim do zadnjega atoma moči. Smo majhna država, a zelo velika v športu. Ponosna sem, da sem Slovenka. Smo majhni in povezani, imamo odlične športnike. Zame je to nekaj več. Svojo ljubezen do države lahko izrazim le tako, da pokažem, kako se borim za njo," je še dodala 25-letna Ljubljančanka.
Tretjič v štirih sezonah
Slovenija bo tretjič v zadnjih štirih sezonah igrala na zadnji stopnički pred zaključnim turnirjem pokala BJK. Leta 2023 se je po epskem preobratu v Kopru proti Romuniji uvrstila na finalni turnir v Sevillo, kjer je prišla vse do polfinala, 2024 pa je v Bratislavi izgubila proti Slovaški.
Letos si je mesto v aprilskih kvalifikacijah zagotovila pod vodstvom nove kapetanke Maše Zec Peškirič in tudi s kančkom sreče. Na turnirju v Bangaloreju v Indiji je Slovenija nastopila kot srečna poraženka oziroma kot najvišjeuvrščena reprezentanca na svetovni lestvici med tistimi, ki niso dosegle neposredne uvrstitve iz I. evro-afriške skupine.
"Noro! Občutki so res izjemni. Bravo, dekleta! Dvoboj proti Indiji je bil psihološko zelo naporen. Treba je bilo ohraniti osredotočenost po zmagi nad Nizozemsko. Za nami je izjemen teden. Vzdušje v ekipi je odlično. Ves teden smo se dobro razumeli in, kar je prav tako pomembno, dobro smo delali. Čutili smo podporo znotraj ekipe. Zelo smo veseli. Ključ do uspeha je bil mentalni del naše priprave," je bila navdušena kapetanka Maša Zec Peškirič.
Kemija, ne fizika
Če se malce pošalimo v naravoslovnem slogu, za res lep uspeh slovenske ženske reprezentance je bila pomembna kemija in ne fizika. V športnem žargonu je kemija vzdušje in razumevanje znotraj ekipe in očitno so se dekleta med seboj 'ujela', začutila druga drugo in pokazala, da velja na njih resno računati. Seveda je fizika oziroma telesna pripravljenost pomembna, toda Tamara je pokazala, da kljub temu, da je že pred časom končala sezono, da ni bila več v tekmovalnem ritmu, lahko odigra vrhunsko, kot v njenih najboljših časih. In tudi Kaja, ki je z azijske turneje prišla nekoliko utrujena, je na to pozabila. Odigrala je s pokojnim očetom v mislih, ki ji je vcepil v podzavest, da je igranje za državo, za Slovenija, največja čast, kar je mogoče v karieri nekega športnika. In, da ne bo kdo mislil, da se jih ne omenja – zelo pomembno vlogo v reprezentanci sta imeli Dalila Jakupović in Nika Radišić, ki sta vse boljša dvojica. Izkušnje in predvsem gotovost, da bosta, če bo potrebno, zgrizli podlago, na kateri se igrajo dvoboji, sta vsem ostalim dodali še tisti odstotek samozavesti več.
Na zadnji stopnici pa … Ne glede na to, kdo bo nasprotnik Slovenije, in bo favorit v boju za zaključni turnir osmerice, ne bo imel lahkega spanca. Dekleta s sončne strani Alp so pripravljena na vse.
14 reprezentanc za sedem mest
Zadnji krog kvalifikacij za zaključni turnir osmerice na Kitajskem bo 6. aprila 2026. Na žrebu bo 14 reprezentanc, ki bodo igrale en dvoboj doma ali v gosteh. Sedem zmagovalk teh dvobojev se bo pridružilo gostiteljici Kitajski na zaključnem turnirju, ki bo v tednu od 21. septembra 2026.
Sedem reprezentanc se je v zadnji krog kvalifikacij uvrstilo z zaključnega turnirja 2025 - Velika Britanija, Italija, Japonska, Kazahstan, Španija, Ukrajina in ZDA; sedem reprezentanc pa s kvalifikacijskih turnirjev pretekli konec tedna – Poljska, Švica, Češka, Kanada, Avstralija, Belgija in Slovenija.