Koliko časa ste zdaj skupaj s Kajo Juvan?
Kot trener sem z njo od aprila 2024, s tem da lani Kaja ni igrala na turnirjih. Sicer pa sem bil s Kajo že prej kot sparing partner ali pomočnik trenerja, torej sem z njo že od pomladi 2021.
Zdaj ste samo s Kajo ali trenirate še koga drugega?
Ne. Zdaj sem popolnoma osredotočen na Juvanovo in sem z njo tudi na vseh turnirjih, na katerih igra.
Biti trener igralke, ki se podaja s turnirja na turnir, ni lahek posel.
Ne, ni. Toda podobno je kot prej, ko sem bil sam profesionalen igralec. Sicer ni toliko poudarka na fizični komponenti kot prej, je pa naporno. Še bolj stresno je, kot je bilo prej. Ko si z igralko na turnirju, moraš poskrbeti za vse, kar ona potrebuje. Dolgi dnevi so – zgodaj vstaneš in greš pozno spat.
Kako težko je trenirati ženske?
Meni osebno ni težko trenirati deklet. S Kajo sem že kar nekaj časa. Tenis je malce drugačen pri dekletih... So razlike, ampak sam razlik v pristopu do igralke ali igralca nimam.
Mogoče so razlike v psihološkem pristopu?
Morda je res treba imeti z dekleti včasih kakšen pogovor več. S fanti se lahko dlje časa zadržimo pri strokovnih zadevah, pri dekletih pa se je treba več pogovarjati tudi o drugih stvareh, da ti res zaupa.
V ženskem tenisu je nekaj primerov, ko imajo težave s trenerji. Če omenimo samo Jeleno Ribakino.
Na turnirjih je veliko trenerjev, ki izkoriščajo to, da trenirajo ženske oziroma dekleta. Postavijo se tako, da dekleta vežejo na sebe, da brez njih sploh ne morejo funkcionirati. To je zame nezdrav odnos in tega ne podpiram. Res pa je, da dekleta igrajo in delujejo boljše, če trenerju popolnoma zaupajo. Mora se vzpostaviti zaupanje in morda to traja malce dlje kot pri fantih. Ko se vzpostavi zaupanje, pa so dekleta trenerju celo bolj predana. Tak odnos lahko res dobro funkcionira. Nama s Kajo gre zaenkrat super.
Juvanova se je po letu dni vrnila v tekmovalni tenis. Tudi fizično se je spet morala pripraviti na dvoboje, kar ni najlažje.
Vse skupaj ni najbolj enostavno. Fizična priprava niti ni bila taka težava, saj je bila časovnica jasna že od lanskega leta. Zelo pomemben pa je psihološki del priprav. V prvih dvobojih je bilo težko in prvi dvoboji so bili s tega vidika zelo zahtevni. Nervoza je bila velika. Še vedno nismo na tisti ravni na kateri bi želeli biti, a se iz dvoboja v dvoboj stanje izboljšuje. Tudi zanjo je bilo neobičajno, da je čutila toliko nervoze. Tega do zdaj še ni občutila. Tudi ostali igralci, ki so se vračali po dolgem premoru, so govorili o enakih občutkih. Pogovarjal sem se z njimi in povedali so mi, da je to nekaj normalnega. Prvi dvoboji so s psihološkega stališča težki, saj igra bistveno slabše kot je sposobna igrati na treningih. In potem si slabe volje po prvih dvobojih, toda stvari se hitro obrnejo navzgor.
Si s Kajo postavljata kakšne cilje?
Pri sebi imam zabeležene neke cilje. S Kajo se tudi pogovarjava, a ona noče imeti zabetoniranih ciljev. Precej jasen cilj je, da je to leto namenjeno vrnitvi, da Kaja odigra čim več dvobojev. Videli bomo, kam nas bo to pripeljalo. Eden od ciljev je, da bi bila na OP Avstralije 2026 v kvalifikacijah. Če pogledamo ranking, bi to pomenilo 220 in višje na svetu. Glavni kratkoročni cilj pa je odigrati čim več tekem na čim več turnirjih, da se vpeljemo v tekmovalni ritem.
Po enoletnem premoru sta zagotovo prisotna strah in nervoza. Včasih je ali bo treba nekaj stvari narediti tudi na silo.
Drži. Posebej povsem na začetku, posebej na prvih dvobojih. Tudi sam sem imel podobno izkušnjo v svoji karieri, saj igralec dvomi vase, ker ne ve, kje je, na kakšni ravni lahko igra. Lahko se zgodi celo več slabih dvobojev, a je treba iti preko tega. Zaupati in verjeti moraš vase in v ekipo, ki jo imaš, da si na pravi poti.
Vi zaupate vase in v svoje sposobnosti, da boste igralko, ki je bila 54. na svetu, pripeljali na raven, kjer je že bila?
Da. Zaupam vase. Kot igralec sem si nabral veliko izkušenj, znanje pa sem si krepil skozi izobraževanja in svoje dosedanje trenersko delo v zadnjih letih. Moja strokovnost ni vprašljiva. Mislim, da je to prepoznala tudi Kaja. Igralko lahko pripeljem nazaj, kjer je že bila, in še višje.
Si želite, da bi bil trener igralke najboljše deseterice na svetu?
Kdo si tega ne bi želel. Neumen bi bil, če bi rekel ne. Vsak trener, ki dela z igralci ali igralkami, si želi biti na tej ravni. V Indian Wellsu sem videl, kaj pomeni vrhunski nivo, druga raven organizacije in vsega drugega. Sam nimam težav, tudi na turnirjih nižje ravni. Meni je pomembno, da sem z igralko in da delam. Seveda pa je lepše delati v Roland Garrosu ali Wimbledonu kot na manjših turnirjih.
Ima Juvanova vse pogoje za delo in razvoj? Je ekipa dovolj močna za napredek?
Kaja ima odlično ekipo, ki deluje res dobro. Igrišča imamo na voljo, kadar želimo. Pozimi smo trenirali v TK Breskvar, poleti pa tako ali tako ni težav. Kaja ima kondicijskega trenerja Mirana Kotnika, ki ga res dobro pozna, ima fizioterapevta, maserja … Vse je blizu, saj v Ljubljani ni nič daleč. Igralk za trening sicer nimamo ravno veliko, tako da si pomagamo s fanti. Želel bi si, da bi imeli v Sloveniji večjo konkurenco med dekleti, a stanje je takšno, kakršno pač je. Nekaj pa jih je vseeno in z vsemi se super razumemo, tako da lahko treniramo skupaj. Največja težava je, ker imamo različne programe turnirjev. Ko pa se ujamemo, pa z veseljem treniramo skupaj.
