V pogovoru, v katerem je odprl dušo pri več različnih temah, je izjemno presenetil z neposrednostjo, ko je šlo za vprašanja, povezana z življenjem narodov na tem področju. "Če bi govoril o svojih najbolj norih sanjah, bi bil idealen scenarij, da bi Jugoslavija ponovno obstajala Zakaj pa ne? Vsi govorimo isti ali zelo podoben jezik in se popolno razumemo - tako in drugače. Pravzaprav smo vsi enaki in si želim, da bi se drugi drugim bolj približali. Ne mislim, da je združitev nazaj v eno državo realna, a nič ni nemogoče," je dejal.
In nadaljeval v tem, presenetljivem, za mnoge celo osupljivem slogu. "Neko poudarjanje vojnih obletnic in podobnega nima smisla. Seveda ne gre pozabiti in se je treba spominjati žrtev, a tako ne gre naprej. Želim si mirne in prijateljske odnose v regiji. Ko sem na primer med svetovnim prvenstvom v nogometu navijal za Hrvaško, so me v moji državi nekateri kritizirali, celo najvišji predstavniki oblasti. A za mene je to enostavno, saj imam družino iz Hrvaške - kako naj navijam za koga, ki je od mene dlje? In kako naj ne navijam za nekoga, s katerim imam družinske vezi, za nameček pa mi je še tako zelo podoben?" se je spraševal najuspešnejši tenisač vseh časov, znan tudi kot velik navijač Tadeja Pogačarja in Luke Dončića.
Največ prahu pa je dvignil zadnji del njegove izjave: "Razumem, da smo danes različne države. Toda upam, da bi lahko dojeli, da imamo ogromno skupnega tako zgodovinsko kot kulturno. Vse to bi nas lahko ponovno združilo kot eno nacijo. Na primer, družina moje mame je povsem hrvaška. Ona je rojena v Beogradu, a so vsi Hrvati. Očetova stran je iz Črne gore in s Kosova. Vedno sem se do vseh obnašal enako. Želim reči: če smo nekoč bili skupaj, če imamo toliko kulturnih podobnosti, tradicionalnih podobnosti, tako podobne jezike - zakaj se ne bi osredotočili na te stvari." Pa si mislite, kar si vsakdo želi.
