Srbski teniški igralec je iz rokava stresel verjetno najboljšo sezono v zgodovini tenisa. A vsak ima svoje argumente in svojega favorita, ki je v preteklosti – pogled je segel tudi 41 let nazaj – zaznamoval svoje obdobje. Lahko se vsaj strinjamo, da je zadnjih pet sezon povsem v domeni Novaka Đokovića in da je tista iz leta 2011, ko je v uvodnem delu zbral kar 41 zaporednih zmag, fantastična. Slavil je na treh grand slamih in imel popolno prevlado. Še posebej proti Rafaelu Nadalu, ki je bil takrat na vrhuncu svojih moči. Španec je v 12 mesecih grenkobo poraza proti Srbu izkusil kar sedemkrat.
NAJBOLJŠI PROTI NAJBOLJŠIM
Nedeljska češnja na tortici Srbove sezone 2015 je bila pravi zaključek zares fascinantne sezone. Z izjemo prvega turnirja v sezoni je Đoković vselej igral v finalu, kar pomeni rekordno serijo 15 neposrednih tekem za lovoriko – osvojil je kar 11 turnirjev. Poleg tega je imel na lestvici ATP najvišjo prednost v zgodovini in bi nekajkrat celo ostal na vrhu, če bi skupaj sešteli izkupička Andyja Murrayja na drugem in Rogerja Federerja na tretjem mestu. Najbolj navdušujoča statistika je vsekakor 31 zmag nad igralci v prvi deseterici, kar je sedem zmag več kot leta 2011 in 12 več od Federerjevega najboljšega dosežka.
A tudi nekaj sezon pred tem je bilo omembe vrednih. Nekaj skupnih točk imajo predvsem sezone Johna McEnroeja, Rogerja Federerja iz leta 2005 in Björna Borga. Vsak je sicer v tistem letu prevladoval, a izostal je še večji uspeh na turnirjih velike četverice, ki so roko na srce prepričljivo najpomembnejši v sezoni. Fantastični izkupiček, ki je po odstotku najboljši v zgodovini tenisa, je uspel kontroverznemu in zgovornemu McEnroeju, ki je leta 1984 doživel le tri poraze, ob tem pa ni igral na odprtem prvenstvu Avstralije, saj je bilo potovanje v tistem času tvegano. Tudi konkurenca ni bila najbolj izrazita, saj niti Borg niti Connors nista bila na vrhuncu.
NEKAJ NOVEGA OB SLABŠI KONKURENCI
Ko smo že pri Connorsu, ki je v sezoni 1974 osvojil največ turnirjev in zbral rekordnih 93 zmag, je treba dodati, da sta bila takrat poznejša tekmeca Borg in McEnroe še najstnika. Tudi Federer je imel podobno »težavo« v sezoni 2006, ko je kot edini ob Đokoviću na seznamu najboljših sezon igral v vseh finalih grand slamov. Dvanajst naslovov, 92 zmag in tenis, ki ga do takrat še nismo imeli priložnosti spremljati ...
Lahko bi še naštevali, a Federer je glavni razlog, zakaj je tenis toliko napredoval in si ustvaril takšen ugled, kot ga uživa danes. Vsekakor bi lahko njegovo prevlado označili kot največjo, čeprav ga je v finalu Roland Garrosa premagal mladec Rafael Nadal, medtem ko je treba črno pikico postaviti ob bok dosežku zaradi konkurence, ki je bila takrat naslednja: Lleyton Hewitt, Andy Roddick, Nikolaj Davidenko in že prej omenjeni Nadal.
ČE BI LAHKO, BI PRIMERJALI
Tudi Đokovićeva letošnja sezona ima konkurenčno težavo. Nadal je bil le bleda senca samega sebe, Federer pa je bil edini, ki je trikrat premagal Srba, in to pri 34 letih. Sezona 2011 je bila v tem pogledu še najbolj konkurenčna, saj sta bila na vrhuncu Đoković in Nadal, medtem ko je bil tudi Federer na dokaj visoki ravni. Seveda ne bomo nikoli izvedeli, kako bi bilo, če bi se na igrišču srečali Đoković iz leta 2011 in tisti iz 2015, Federer izpred devetih sezon in Nadal ob vrnitvi leta 2013, ki bi jo glede na sedemmesečno odsotnost s tekmovanj prav tako lahko označili kot izjemno. Če bi bilo mogoče s sodobno opremo klonirati Connorsa, Mcenroeja in Borga v sedanjost …
A tega žal ne zmoremo. Čas teče, kakor teče, zvezde pa se rojevajo, ko se pač rojevajo. Vse primerjave so lahko tako ovržene že v prvem koraku. Primerjave pač niso vedno mogoče. Mi imamo le srečo, da lahko vse skupaj spremljamo iz neposredne bližine in uživamo v igrah mojstrov vihtenja loparja.
Napravite klone in gremo
Ko je Pete Sampras leta 2011 dejal, da je Đokovićeva sezona najboljša, kar jih je kadarkoli spremljal, si verjetno ni mislil, da bo moral že čez štiri sezone pogojno požreti svoje besede in nekaj podobnega izreči tudi za pravkar končano.
1974 jimmy connors
1979 Bjorn Borg
1984 John Mcenroe
2005 Roger Federer
2006 Roger Federer
2011 Novak Đoković
2015 Novak Đoković
