Niz zaporednih polfinalnih obračunov Novaka Đokovića na zadnjem grand slamu v sezoni je zares navdušujoč. Prvi temelj je bil postavljen daljnega leta 2007, ko je takrat še kot golobradi mladenič prvič zaigral v finalu New Yorka. Premoč je moral priznati Rogerju Federerju, takratnemu nespornemu kralju, s katerim sta zdaj zamenjala vlogi.
Osem let pozneje je Novak znova med najboljšimi štirimi na zadnjem turnirju za grand slam v sezoni in dvomimo, da se bo ustavil na tej točki. A končno slavje je ob tem nizu okusil le enkrat, štirikrat pa je pokleknil v finalu. Kljub konstantnim uspehom newyorški slam za Đokovića ni najboljši. Skelijo predvsem omenjeni štirje porazi na zadnji stopnički. Skupno se je teh na vseh turnirjih velike četverice nabralo kar osem ob devetih naslovih. Odkrit lov na desetico bo nadaljeval jutri, ko se bo pomeril z branilcem naslova Marinom Čilićem.
PAZITE NA TEHTNICO, DA SE NE ZRUŠI
Lahko ste prepričani, da se Novak pred tem izzivom niti malo ne trese, čeprav vedno velja izpostaviti obrabljeno besedičenje, da nihče ni brez napak in nihanj ter še posebej da nihče ni nepremagljiv. Hrvata ob pogledu na medsebojno statistiko proti 28-letnemu Srbu gotovo spreleti srh. Sicer ne vemo, kako razmišlja o svojem naslednjem velikem izzivu, a da bi lahko v teh dneh »izumil« kaj čudežnega, je zelo malo verjetno.
Čilić, ki je lani prvič v karieri v zrak dvignil pokal najboljšega na največjem teniškem stadionu na svetu, ima, milo rečeno, katastrofalen izkupiček proti trenutni številki ena. Tudi ko Novak ni bil številka ena na svetu, je bil Hrvat povsem nebogljen. Pravzaprav še sploh ni okusil slasti zmage v trinajstih dvobojih. Skupno je dobil le pet nizov, srbski teniški igralec pa se lahko pohvali z 31. Petkrat sta se pomerila v dvobojih na tri dobljene nize in petkrat je kratko potegnil Medžimurec. Zares tesno je bilo le na wimbledonski sveti travi pred 14. meseci, ko je moral Srb za zmago garati pet nizov.
Če bi se spustili v poglobljeno analiziranje statistike, bi prišli do še zgovornejših podatkov. Diagnoza bi se glasila nekako takole. Tehtnica ni le nagnjena na Srbovo stran, ampak je blizu tega, da se tja zruši. Hrvat se bo svojemu jutrišnjemu nasprotniku vseeno postavil po robu s povsem unikatnim spoznanjem. Ne s tem, da se vsak obračun začne s prvo točko ali z ničle. To spoznanje izhaja predvsem iz lanske Hrvatove zmage na igriščih teniškega centra Billie-Jean King. Na prvi pogled je nekoliko bolj privlečeno za lase, a vendarle. Marin Čilić ni še nikoli izgubil polfinalnega ali finalnega obračuna na OP ZDA.
Kolikšen pomen ima to, je seveda veliko vprašanje. Hrvat že tako ali tako ne more graditi samozavesti na čem posebnem, saj ve, da se bo moral pomeriti z nasprotnikom, ki ga prav vedno z nožem zadene v ahilovo peto.
NIHČE ME NE BO 14-KRAT
Marin poseduje izjemno prodoren servis, tudi drugi začetni udarec ni od muh. Njegov forhend je bil v New Yorku lani skoraj nezlomljiv, medtem ko je v izmenjavah ostajal tudi, ko je moral udariti nekaj bekhendov zapored. To je bilo še kako razvidno v lanskem finalu, ko je povsem dotolkel Japonca Keja Nišikorija, ki mu strokovnjaki priznavajo enega najboljših dvoročnih bekhendov v teniški karavani. Da ni najboljši, ima največ zaslug prav Đoković, ki poleg tega še z izjemno telesno pripravljenostjo in sposobnostjo, da deluje kot stena, na ogled postavi vse Čilićeve slabosti.
"Nihče ne premaga Gerulaitisa sedemnajstkrat zapored. Naj bo to lekcija za vas vse." (Vitas Gerulaitis)
Njegova največja hiba je delovanje iz defenzive, saj ni tako mobilen kot nekateri drugi najboljši tenisači. Če se Medžimurcu dopusti, da prevzame narekovanje tempa z osnovne črte, ga je zelo težko ustaviti. Vmes bodo posegli še izjemno zahtevni pogoji, ki so nekoliko načeli tudi srbskega teniškega igralca, ki je včeraj zgodaj zjutraj nekajkrat povsem izgubil živce proti Felicianu Lopezu. Prvič se je iskreno nasmejal šele po koncu obračuna, kar da vedeti, da se tudi Srb ne počuti najbolje v enih izmed najtežjih pogojev v zgodovini OP ZDA.
Jutri se bo vse začelo znova in zanimivo bo videti, na koga bosta bolj vplivali vročina in nevzdržna sopara. Odločnost lahko Čilić črpa tudi iz izjave že umrlega Vitasa Gerulaitisa, ki je po prvi zmagi nad Jimmyjem Connorsomdejal: "Nihče ne premaga Vitasa Gerulaitisa sedemnajstkrat zapored. Naj bo to lekcija za vas vse." Morda pa bo moral Hrvat po petkovem obračunu poleg imena v izjavi zamenjati le sedemnajstico s štirinajstico.
