Zakaj je Novak številka ena na svetu? Zato ker lahko tudi iz skoraj izgubljenega položaja, v kakršnem je bil v ponedeljek okoli 20. ure zvečer, izvleče zmago. Mnogi, tudi izjemno dobri, bi se zlomili. Ne pravijo zaman mnogi teniški strokovnjaki, da je Đoković psihološko najstabilnejši in najmočnejši teniški igralec na svetu. Toda ... Zakaj mora vedno biti neki toda? Da, toda Novak je bil prepričan tudi, da bo letos osvojil Roland Garros, potem ko je imel v finalu za nasprotnika »samo« Stana Wawrinko. A je pogrnil na celi črti. Torej je ranljiv in tega se je dobro zavedal tudi skoraj 30-letni, visokorasli (203 cm) Južnoafričan Kevin Anderson.
Pred dvema letoma je v Andersonovem rojstnem Johannesburgu igrala slovenska reprezentanca v Davisovem pokalu. Kevin ni igral, saj mu ni bilo treba. Slovenski igralci so po porazu (1:4) povedali, da so razmere na skoraj 1800 metrih na travnatih igriščih posebne. In poseben je tudi Kevin, eden zadnjih predstavnikov »stare garde« – še eden redkih, ki mu je največji užitek, če lahko igra v slogu »servis-volej«.
In teniški mušketir iz Južne Afrike je prvi dan igral izjemno. Asi so po travi švigali kot strele, winnerji so bili nekaj običajnega in vrnil se je, tudi ko je Nole v podaljšani igri drugega niza vodil s 4:0. Ampak potem je bilo Beograjčanu dovolj. V ponedeljek je Đokoviću tema preprečila, da ni slavil v osmini finala, včeraj pa je Novak dokončal delo – zbrano in odločno. "Kevin je izjemno dobro serviral," je po dvoboju dejal Novak, številka ena na svetu. "Res mu lahko samo čestitam. Ne bi bilo nezasluženo, če bi zmagal v tem dvoboju. Naj vam povem, da je bilo dobro, da sem odigral danes še eno uro pravega dvoboja. In bilo je daleč, zelo daleč od tega, da bi bil to trening ali da bi bilo preprosto. To je bil eden najtežjih dvobojev, kar sem jih odigral tukaj. Nekajkrat sem bil s svojim returnom popolnoma nemočen. To se mi res ne zgodi pogosto. Dobro sem se branil in skušal izkoristiti priložnosti, ko so se mi ponudile. Na srečo mi je slednje uspelo. Lahko pa bi bilo tudi drugače. Povsem lahko bi se zgodilo, da bi moral Wimbledon zapustiti že v ponedeljek," je še dejal Đoković.
Anderson ni kazal kislega obraza, čeprav prav pogosto nasmeha na njegovem licu tako ali tako ne vidimo. Ni mu v čast, da je edini igralec na svetu, ki se je sedemkrat uvrstil v osmino finala grand slamov in se mu niti enkrat ni uspelo uvrstiti v četrtfinale. Na koncu je Južnoafričan izgubil veliki dvoboj s 7:6 (6), 7:6 (6), 1:6, 4:6 in 5:7. "Vrniti se po zaostanku z 0:2 v nizih in zmagati v dvoboju mi daje veliko zadovoljstva in samozavesti. Predvsem za naslednji izziv, za naslednji dvoboj. Ko sva v ponedeljek ob 21. uri zvečer končala štiri nize, sem potreboval precej časa, da se je adrenalin v meni umiril. Potreboval sem ure in ure, da sem lahko zaspal. Pomembno pa je, da sem preživel. In zadnji niz je bil zelo napet, tako da do zadnje točke nisem vedel, ali bom zmagal ali ne. Toda zdaj sem naprej," je še dejal Nole. In Đoković se je uvrstil v svoj še sedmi zaporedni četrtfinale v Wimbledonu ter bo vstopnico za polfinale lovil v dvoboju z devetim nosilcem Hrvatom Marinom Čilićem. Do zdaj s Hrvatom Nole še ni izgubil, v medsebojnih dvobojih vodi z 12:0, in tudi tokrat ne bo.
FRANCOZA GROZITA
Drugi pari četrtfinala so bili znani že v ponedeljek. Švicar Stan Wawrinka, četrti nosilec in zmagovalec Roland Garrosa, se bo pomeril z 21. nosilcem Francozom v Richardom Gasquetom, drugi Francoz Gilles Simon, 12. nosilec, bo prekrižal lopar z drugim nosilcem Švicarjem Rogerjem Federerjem, Britanca Andyja Murrayja, tretjega nosilca, pa čaka Kanadčan čeških korenin Vasek Pospisil. Zdi se, da ima prav britanski teniški junak – zmagovalec Wimbledona 2013 in olimpijski prvak 2012 – Andy Murray najlažje delo. Pospisila je do zdaj Škot v medsebojnih dvobojih trikrat premagal in Murray je do zdaj kazal zelo zanesljivo igro, s katero bi moral narediti korak v polfinale.
Zelo zanimiva pa bosta dvakratna švicarsko-francoska obračuna. Veliko je takih, ki menijo, da bosta Federer in Wawrinka pometla s Simonom in Gasquetom, toda ... Švicarja sta res favorita in imata v medsebojnih dvobojih boljši izkupiček, toda to bi bilo lahko precej varljivo. Oba Francoza znata igrati na travi in se prilagoditi igri servis-volej (Federer) ali močnim forehandom (Wawrinka). Glavna odlika tako Simona kot Gasqueta je izjemno inteligentna igra. Vedno znata dobro predvidevati nasprotnikovo potezo, poleg tega sta izjemno gibljiva in hitra, kar je na travi, ko je hitrost odboja žogic za 30 odstotkov višja kot na pesku, zelo pomembno. Lahko se zgodi tudi kakšno presenečenje v francosko-švicarskih obračunih, čeprav je malo verjetno. Pa vendarle ...
ŽENSKE ŽE V POLFINALU
V četrtfinalnih dvobojih so igralke odločale o tem, katera bo še ostala v igri za prestižno zmago. Zadnja četverica na turnirju je Serena Williams, Agnieszka Radwanska, Marija Šarapova in Garbiñe Muguruza.
Prva nosilka in favoritinja za končno zmago Williamsova je težje od pričakovanj premagala Viktorijo Azarenka. Tudi Šarapova je prvič potrebovala tri nize za zmago, četrta nosilka je ugnala Američanko Vandeweghe, Radwanska je kot 13. nosilka premagala 21. nosilko Američanko Madison Keys; še najmanj težav je imela Muguruza, ki je premagala Švicarko Timeo Bacsinszky.
Nekaj časa se je celo zdelo, da bo Azarenka poskrbela za veliko presenečenje. Začetek Američanke namreč ni bil najboljši, a petkratna prvakinja Wimbledona je stopnjevala formo. Po nekaj več kot dveh urah se je dobro ogrela, začela odlično servirati, nazadnje pa s 43 winnerji in 14 asi tudi dotolkla tekmico. "Imela sem vzpone in padce. Nekako sem preživela, ne vem, kako, toda zdaj me čaka Marija. V zadnjem času res igra dobro, danes sem gledala njen dvoboj. Res je borka," je svoj dvoboj analizirala Williamsova in se že ozrla naprej, ko jo v polfinalu čaka četrtopostavljena Rusinja. Azarenka je v 20. medsebojnem dvoboju še 17. poražena zapuščala teren.
Tudi Rusinja se je namučila za vstop med štiri. Nepostavljena Američanka Coco Vandeweghe se je predala šele po dveh urah in 24 minutah trdega dvoboja, nazadnje pa je ruska lepotička le prišla do petega wimbledonskega polfinala, a prvega po letu 2011. Američanka se je po dvoboju sicer pritoževala, da jo je Rusinja motila z nešportnimi potezami, ko se je v nasprotju s pravili premikala med njenim servisom, a sodniki Šarapove niso hoteli opomniti.
Radwanska je četrtič v polfinalih največjih turnirjev, tretjič v Wimbledonu. "Skoraj ne more biti bolje. Vesela sem, da sem ostala v igri. Tesno je bilo," je po dvoboju priznala Poljakinja. Za prekinitev precej dolgega zgodovinskega neuspešnega niza je poskrbela Muguruza; z zmago nad Bacsinszkyjevo je postala prva Španka po Arantxi Sanchez-Vicario leta 1997 s polfinalom Wimbledona. "Neverjetno. Zelo težka tekma je bila in komaj verjamem, da mi je uspelo," se je veselila v Venezueli rojena Baskinja.
Izidi
Moški – 4. krog: N. Đoković (Srb/1) – K. Anderson (JA/14) 6:7 (6), 6:7 (6), 6:1, 6:4, 7:5; ženske – četrtfinale: M. Šarapova (Rus/4) – C. Vandeweghe (ZDA) 6:3, 6:7 (3), 6:2; G. Muguruza (Špa/20) – T. Bacsinszky (Švi/15) 7:5, 6:3; S. Williams (ZDA/1) – V. Azarenka (Blr/23) 3:6, 6:2, 6:3; A. Radwanska (Pol/13) – M. Keys (ZDA/21) 7:6 (3), 3:6, 6:3
